V človekovi naravi je, da se zna prilagajati. Že samo telo je narejeno tako. Ko je hladno, se nam dvignejo dlake, ki skušajo ogreti telo (čeprav ta način ni več tako učinkovit, saj si sodoben človek nadene več plasti oblačil). Ko nam je vroče, se potimo (telo se skuša ohladiti). Tudi vremenske in podnebne nevšečnosti je človeštvo preživelo. A vedno po naravni poti in z izkušnjami prejšnjih generacij. Nikoli tako, kot skušajo človeka prepričati postmodernistični klimatski preroki.
Strašili so že pred marsičim, a se nobena od njihovih napovedi ni uresničila: da bo zrak tako onesnažen, da sončni žarki ne bodo prodrli skozi smog; da se bodo zaradi dviga morske gladine obalna mesta potopila; da bo severni medved izumrl; da bo Zemlja zaradi segrevanja zgorela. No, zdaj so okoljski alarmisti postali malo previdnejši, saj konec sveta prestavljajo 50 ali 100 let v prihodnost. Ko njih bleferjev, kakopak, ne bo več.
Človek se je naravi torej znal prilagoditi in se je navadil na nove razmere, ker se je zavedal, da se je proti spremembam po naravni (božji) poti ni mogoče upreti ali jih zavreti. Žal se hitro navadi tudi na stvari, ki bi jih lahko preprečil, a jih ne; čeprav to pomeni, da utegne njegov naslednji rod, če že ne izumreti, zagotovo izgubiti lastno kulturo, jezik, vero in tradicijo. In tak sovražnik evropskega človeka ni samo že pred vrati Slovenije in Evrope, ampak se med nami množi in vabi nove prišleke iz tujih kultur, pred katerimi evropske elite ponižno klečijo. Govorim seveda o nezakonitih migrantih. Na njihove predrzne nezakonite prestope meje smo se že navadili in so postali tako vsakdanji, da ni več novica, da so policisti ob meji ujeli 100, 200 ali 300 ilegalcev, ampak je novica, da ni nihče nezakonito prestopil meje. V Sloveniji je že tako, drugje po (Zahodni) Evropi so zadeve še bolj dramatične.
V Nemčiji so bili denimo napadi z noži še nekaj let redki, danes jih beležijo po več na dan. Ali Francija: ne mine dan, ko ne bi zločinski prišleki s pomočjo levičarjev zažgali katoliške cerkve. Na Švedskem ni nič bolje. Čeprav so tak scenarij zdravorazumski ljudje z naše celine že pred časom napovedovali, jim nihče ni verjel (tako kot so verjeli lažnim klimatskim prerokom). Celo več. Ožigosali so jih za skrajneže. A danes je zgoraj opisano vsakdanja realnost; pot nazaj po mirni poti bo težka, za nekatere države (Francija, Švedska) brez odkritega nasilja najbrž nemogoča. Evropa ni več varna. A o tem elite in medijski mainstream molčijo, z nacisti, rasisti, islamofobi in s fašisti zmerjajo tiste, ki na to opozarjajo.
Pred tednom dni sem v Ljubljani povezoval politično nekorektni pogovorni večer o migracijah ter s tem povezani varnosti v Sloveniji in Evropi. Sodelovala sta poslanec Evropskega parlamenta Branko Grims in predsednik SDM Luka Simonič. Čeprav sem bil vesel, da je bila tretjina poslušalcev mladih, me je vendarle žalostilo, da ni prišlo več ljudi. Človek se vpraša, ali nikogar, za božjo voljo, ne skrbi, kaj počno migranti (v sosednjih državah). Slovenija je resda še dokaj varna, toda primeri napadov, ropov in nadlegovanj, ki jih zagrešijo prišleki iz tretjega sveta, so vse pogostejši.
Večer sem sklenil takole: “Če bodo oni proti nam mahali z noži, bomo morali mi poprijeti za pištole. Če bodo oni grozili s pištolami, bomo morali mi seči po avtomatskem orožju. In če bodo oni na nas merili z avtomatskim orožjem, bomo morali mi uporabiti topove.” Seveda v prenesenem pomenu. Hotel sem le opozoriti, da je treba pri nezakonitih migrantih in njihovem početju na stari celini biti previden in odločen, pri čemer igra remigracija pomembno vlogo. To je prvi pogoj, če se želimo vrniti v normalnost in k svojim koreninam; tistim koreninam, ki so Evropo naredile za največjo in najbolj veličastno civilizacijo v zgodovini človeštva. Drugače je ta generacija ena zadnjih generacij belcev v Evropi.
Jože Biščak