“Desetletja skrajne levičarske indoktrinacije so naredila svoje. Več Turkov kot Slovencev podpira članstvo v Natu,” je v zvezi z najnovejšo statistiko glede podpore članstvu v vojaško-političnem zavezništvu Natu kritično komentiral nekdanji večkratni premier in predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.
V Albaniji je mogoče zaslediti daleč največjo podporo članstva v Natu. V prvi deseterici držav, ki so najbolj naklonjene članstvu, najdemo tudi: Litvo, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Estonijo, Finsko, Dansko in Luksemburg.
Slovenija na predzadnjem mestu
V prvi polovici najbolj naklonjenih držav članstvu Natu je mogoče poleg Nemčije zaslediti tudi sosednjo Madžarsko. Pred Slovenijo se po naklonjenosti uvrščata tudi sosednji državi Hrvaška in Italija. Sami smo se znašli pri samem repu lestvice, bolj nenaklonjeni članstvu v Natu so samo še v Črni gori. Pri nas je namreč 52 odstotkov takšnih, ki bi glasovali za to, da Slovenija ostane država članica Nata. 32 odstotkov je takšnih, ki so za izstop iz Nata, 16 odstotkov pa je neopredeljenih.
Uvrstitev Slovenije marsikoga najverjetneje niti ne preseneča toliko, saj imamo med drugim na oblasti levico, iz vrst katere je mogoče slišati pozive k izstopu iz zavezništva Nato, čeprav danes živimo v nevarnih in nepredvidljivih časih, zaradi česar se še kako dobro zavedamo pomena varnosti in tega, da ta nikakor ni samoumevna. Da je za namene doseganja le-te finančni vložek potreben, je jasno kot beli dan. A očitno se pri nas vladajoči tega ne zavedajo, saj je Slovenija na skorajšnjem dnu držav po obrambnih izdatkih. Z 1,29 odstotki se je Slovenija znašla celo pri samem repu, predzadnje mesto si namreč deli z Luksemburgom. Le Španija je država, ki ima nižjo predvideno porabo za vojsko. Obrambni izdatki naj bi se v prihodnje povečali, premier Golob je namreč lani poleti izjavil, da se bo vlada trudila, da do leta 2030 dosežemo cilj dva odstotka BDP za obrambo.
Sindrom notranje vrednostne “raztrganosti” se namerno spodbuja
"Namerno se spodbuja sindrom t. i. notranje vrednostne “raztrganosti” (internally thorn country), o čimer je pisal profesor Huntington leta 1996 v knjigi Trk civilizacij," je našo uvrstitev na lestvici na družabnem omrežju X komentiral nekdanji veleposlanik v ZDA in v nordijskih državah Tone Kajzer, ki je prepričan, da je treba narediti vse z namenom krepitve demokracije in Zahodne identitete, saj smo del Evropske unije in Združenih narodov.
Ž. N.