V zadnjih dneh smo priče novemu pozivu t. i. “intelektualcev” in nevladnih organizacij, naslovljenemu na predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar, Vlado RS in zunanjo ministrico Tanjo Fajon. Gre za zahtevo, naj Slovenija pošlje ladjo Triglav v Gazo s humanitarno pomočjo in uvede celovit vojaški embargo na Izrael.
Med podpisniki najdemo znana aktivistična imena, kot so Sonja Lokar, Svetlana Slapšak, Boris Vezjak, in nevladne organizacije, kot so Gibanje za pravice Palestincev, Društvo Ovca, Društvo za kvirovske in feministične dogodke za LGBTQAI+, Mladi za podnebno pravičnost, Feministični pevski zbor Z’borka, Društvo Parada ponosa in še in še.
Podpisniki članka iz Dela, vključno s predstavniki Vlade Republike Slovenije, predsednico Natašo Pirc Musar in drugimi, zahtevajo od vlade, da pošlje ladjo Triglav v Gazo s humanitarno pomočjo, ki vključuje zdravniško ekipo, zdravila in otroško hrano, in da uveljavi celovit vojaški embargo na Izrael, s čimer želijo nasloviti hudo humanitarno krizo v Gazi, ki jo označujejo kot posledico kršitev mednarodnega prava.
Zahteva po pošiljanju ladje Triglav in uvedbi embarga na Izrael ni le nepremišljena, ampak tudi tvegana poteza, ki bi lahko resno škodila diplomatskemu ugledu Slovenije. Izrael je ključna zaveznica v regiji, ki sodeluje z mednarodno skupnostjo pri zagotavljanju varnosti. Takšni enostranski ukrepi, ki jih podpirajo NVO z ideološko obarvanimi agendami, bi Slovenijo postavili v nezavidljiv položaj, kar bi lahko prineslo gospodarske in politične posledice, na kar je opozoril že nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer, ko je komentiral nedavni manever Tanje Fajon.
Podpisniki poziva, ki se radi predstavljajo kot branitelji človekovih pravic in moralne superiornosti, pozabljajo pa tudi na eno ključno dejstvo: sami se financirajo iz davkoplačevalskih žepov.

Letno se v Sloveniji v nevladne organizacije steka več deset milijonov evrov, pri čemer so nekatere od teh, kot so omenjene NVO, znane po tem, da prejemajo ogromne zneske za projekte, katerih učinki so vprašljivi. Namesto da bi se osredotočili na resnične potrebe Slovencev – kot so stanovanja, zdravstvo in infrastruktura – ti akterji zahtevajo ukrepe, ki bi Slovenijo vmešali v mednarodne spore, ne da bi pri tem ponudili konkretne rešitve ali zagotovila.
Podpisniki, med katerimi prevladujejo organizacije z jasno izraženimi ideološkimi cilji – od podnebnih aktivistov do zagovornikov kvirovskih in feminističnih vprašanj – kažejo, da je njihov poziv bolj politični manever kot resen poskus reševanja humanitarne krize. Gibanje za pravice Palestincev in podobne organizacije že dolgo promovirajo enostranske poglede, ki ignorirajo kompleksnost bližnjevzhodnega konflikta in se očitno predstavljajo kot poznavalci.
A. H.
