“Z amandmajem predlagamo, da naj predmetni odlok začne veljati čez sto let. S tem želimo zaustaviti strokovno neutemeljeno ter politično in interesno motivirano ustanavljanje javno financiranih izobraževalnih institucij,” menijo v poslanski skupini Levica.
“Ustanovitev javne izobraževalne institucije z odlokom, ki ga vlagajo poslanci koalicije, glede katerega nismo prejeli mnenja vlade, ne podpira pa je niti pristojno ministrstvo nikakor ni strokovno utemeljeno,” menijo v Levici. Obstaja sum, da se visokošolski zavod ne ustanavlja na podlagi potreb javnega izobraževalnega sistema oziroma potreb prebivalstva, ampak na podlagi političnega kupčkanja in zasebnih interesov vodilnih politikov. Razlogi za javno financiranje tega študija ne obstajajo.
Enako besedilo Odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda VŠUP Grm Novo mesto je leta 2018 ob posredovanju trenutnega kmetijskega ministra Jožeta Podgorška vložila poslanska skupina SDS, vendar ga državni zbor ni potrdil, ministrstvo za izobraževanje v takratni Cerarjevi vladi pa je ocenilo, da so tovrstne študijske vsebine obširno zagotovljene znotraj javne mreže oziroma znotraj dveh javnih univerz, zato ni potrebe po ustanovitvi novega zavoda. “Obrazložitev predloga je prav tako pomanjkljiva in zavajajoča, saj temelji na starih podatkih iz prej omenjenega odloka.” V obrazložitvi lahko preberemo, da je na tej visoki šoli v tem študijskem letu vpisanih trideset študentov, vendar to ne drži.
Nadalje ob pomanjkljivih strokovnih argumentih za ustanovitev zavoda ne gre spregledati očitnih političnih povezav. Med predavatelji in sodelavci Visoke šole Grm so predsednik SLS Marjan Podobnik, dolgoletni vplivni član SLS Marjan Maučec, podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič in trenutni minister za kmetijstvo Podgoršek, ki je bil prvi dekan s polnimi pooblastili. Minister je bil v soustanovitelju visoke šole, zavodu Grm, zaposlen med letoma 2004 in 2018. Danes kot docent predava pri šestih predmetih, kar je največ med vsemi pedagoškimi sodelavci. Kot uradni kontakt za študente pa ima naveden vladni elektronski naslov.
Za Levico je Odlok o ustanovitvi zavodov problematičen
Vsa leta, ko je vodil šolo, si je Podgoršek prizadeval za njeno državno financiranje, čeprav kot rečeno za to niso podani utemeljeni razlogi, ministrstvo pa je ustanovitvi nasprotovalo. “Tako je tudi v tem primeru, a s to razliko, da navkljub odsotnosti strokovnih utemeljitev in jasno izraženih javnih potreb za sprejetje, obstaja večina v Državnem zboru.” Da je tak način sprejemanja Odlokov o ustanovitvi zavodov – torej brez ustrezne obrazložitve in s strani poslancev – problematičen, je opozorila tudi zakonodajno pravna služba Državnega zbora, ki je izpostavila, da je potrebna presoja, ali visokošolski sistem izobraževanja v Republiki Sloveniji že zagotavlja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, ali pa te možnosti niso zagotovljene.
“Oceno te možnosti lahko prikažejo podatki o številu univerz in samostojnih visokošolskih zavodov ter visokošolskih institucij ter številu in vrsti akreditiranih študijskih programov, ki imajo javno veljavnost.” Pri ustanavljanju visokošolskih zavodov in ustvarjanju možnosti za visokošolsko izobraževanje pa je potrebno upoštevati tudi cilje visokošolskega izobraževanja, kot so kakovost, raznovrstnost in dostopnost, s katerimi se zagotavlja enakost pred zakonom, hkrati pa tudi notranja in mednarodna primerljivost visokošolskega izobraževanja.
Teh analiz predlagani odlok ne predstavi, posledično pa tudi ne javne potrebe po ustanovitvi zavoda. ZPS je prav tako izpostavila, da amandmaji sprejeti na matičnem delovnem telesu ne odpravljajo pripomb, ki jih je ZPS v pisnem mnenju podala k posameznim členom. “Iz vseh teh razlogov v PS Levica predlagamo, da se predlagani zavod v, iz vidika razvoja sistema visokega šolstva, bližnji prihodnosti ne ustanovi. Z vložitvijo amandmaja odpiramo prostor, da se spregovori o politikantskem ustanavljanju izobraževalnih institucij.”
Domen Mezeg