“Mi smo antikapitalistična stranka. Stranka, ki si prizadeva za ekološki in demokratični socializem, za življenje in prihodnost, kjer bi vsi lahko dostojno živeli, živeli od svojega dela,” je ministrica za kulturo Asta Vrečko dejala v nedavnem podkastu Dela. Demokratični socializem se predvsem v logih levice pač rado predstavlja kot nekakšno rešilno bilko, ki bo prinesla bolj učinkovito in pravičnejšo razdelitev bogastva, pri tem pa se čudežno pozablja na posledice, ki jih je prinesel dolgotrajen obstoj planskega gospodarstva, torej na pomanjkanje, ki je prizadelo širok spekter prebivalstva. Nič čudnega tako, da se ravno iz vrst Levice pojavljajo ideje o ukrepih, ki so v skladu z omenjeno filozofijo razmišljanja. Kot kaže slednji pozabljajo, da smo po Ustavi RS socialna in demokratična država, nikakor pa ne socialistična država.
Zagovorniki demokratičnega socializma se zavzemajo za socialno tržno gospodarstvo, ki ga bo namesto prostega trga usmerjala država. Pod taktirko partije se je v preteklosti upravljalo z večino podjetij. Večina kapitala, ki je bila v državnem lastništvu, ni mogla biti enakopraven partner delu. Delo se namreč ni oziralo na omejitve kapitala, kar je pomenilo, da podjetništvo ni bilo svobodno. Čeprav je tovrsten način upravljanja prinesel invalidno gospodarstvo, se stranke, kot je Levica, rade poslužujejo tovrstnega razmišljanja in ljudem populistično obljubljajo bolj pravične življenjske pogoje.
»Smo protikapitalistična stranka, ki si prizadeva za ekološki in demokratični socializem,« je med drugim navedla @AstaVrecko.
https://t.co/GRrobJUBge…🎙 Suzana Kos in Barbara Eržen#mocpolitike #podkast #astavrecko@strankalevica pic.twitter.com/dcsFSE8nKg
— Delo (@Delo) August 28, 2023
Kako si Levica predstavlja pravično družbo, smo lahko že večkrat videli v praksi. Stranka, ki ima odločujočo vlogo v Golobovi vladi, je namreč uperjena proti podjetnikom, čeprav so ti tisti, ki pri nas polnijo državno blagajno. Čeprav v Levici radi zavračajo očitke, kako se zavzemajo za nacionalizacijo in radi operirajo z všečnimi izrazi, ni mogoče pozabiti na izsek iz programa stranke leta 2017, ki je med drugim navajal naslednje: “Lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti ter ustanovili delavske, kmečke in potrošniške zadruge … Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke”. Možen Mesečev naslednik na vrhu stranke Miha Kordiš je razburjal s svojimi objavami na Facebooku, med drugim tudi, ko je podjetnikoma Ivu Boscarolu in Igorju Akrapoviču očital, da “Širita neresnice o naših zahtevah po obdavčitvi dobička in – pomembneje – grozita s stavko kapitala. Ne, ker za pravičnejši prispevek k zdravju, izobrazbi, mobilnosti, varnosti in nasploh blaginji za slehernika ne bi imela. Ampak ker bogastva, ki si ga prisvajata iz delavskih rok in mozga, nočeta usmeriti drugam kot v lasten žep. Kapitalistično izsiljevanje nacionalnih držav je šolski prikaz omejitev reformističnih politik, kot smo si jih uspeli izboriti v koalicijski pogodbi. Rešitev? #Nationalize!”. Tukaj je seveda v oči še zlasti padla besedica “nationalize” oz. “nacionalizacirajmo”.
Dolgoročni cilj stranke kot kaže je, da pride do popolne odprave zasebne lastnine v podjetništvu. Pisali smo že, da stranka Levica v svojem osnovnem programu uvaja koncept t. i. “skupnostne lastnine” kot vmesnega člena med kapitalistično privatno lastnino in družbeno lastnino v socializmu. Ob tem navajajo, da bo “v ekosocializmu lastnik temeljnih produkcijskih sredstev družba”, in obljubljajo, da bodo podjetja in finančne ustanove ter infrastrukturna omrežja preoblikovali v “demokratične oblike javnega lastništva”, medtem ko bodo “srednja in manjša podjetja v prehodnem obdobju lahko v zasebni lasti”. Tukaj je seveda zaskrbljujoče, ker so posebej izpostavili, da gre za prehodno obdobje. Kot kaže pa se bo tudi od ljudi, ki nimajo v lasti podjetij, zahtevalo, da le ta vodijo, saj pravijo, da bodo “spodbujali povečevanje delavskega ali javnega solastništva ter zahtevali dosledno uveljavljanje soupravljanja”. Tukaj je tako znova viden napad na zasebno lastnino.
Članom Levice kot kaže ni jasno, da je pravica do zasebne lastnine zapisana v 33. člen Ustave Republike Slovenije, ravno tako pa ne, da ni demokratično, da se jemlje vse povprek, da bo dobro le neki peščici izbrancev, kot je bilo to mogoče videti v bivši Jugoslaviji.
Ana Horvat