Libanon in Izrael sta v torek v Washingtonu opravila prve neposredne diplomatske pogovore po več kot 30 letih (od leta 1993). Sestanek, ki ga je gostil ameriški državni sekretar Marco Rubio, je trajal več kot dve uri in je bil ocenjen kot produktiven. Po srečanju sta obe strani sporočili, da se dogovarjata o začetku neposrednih pogajanj med državama pod okriljem Združenih držav Amerike.
Skupna izjava ameriškega State Departmenta navaja, da so potekale “produktivne razprave o korakih za uradni začetek neposrednih pogajanj”. Rubio je sestanek označil za “zgodovinsko priložnost”, a hkrati poudaril, da ne gre pričakovati hitrega preboja: “Razumemo, da delamo proti desetletjem zgodovine in zapletenosti, ki jih ne bomo rešili v nekaj urah.”
Izraelski veleposlanik v ZDA Yechiel Leiter je dejal, da gre za prvi takšen sestanek po več kot treh desetletjih. Poudaril je, da je libanonska vlada jasno sporočila, da je ne bo več “okupirala” militantna skupina Hezbolah. Po njegovih besedah sta Izrael in Libanon “združena v osvoboditvi Libanona” pred vplivom Hezbolaha. Libanonska veleposlanica v ZDA Nada Hamadeh Moawad je sestanek opisala kot konstruktiven in pozvala k takojšnji prekinitvi ognja, vrnitvi razseljenih oseb v domove in ukrepom za lajšanje hude humanitarne krize v Libanonu. Libanonski predsednik Joseph Aoun je izrazil upanje, da bodo pogovori “označili začetek konca trpljenja libanonskega ljudstva, zlasti na jugu države”.
Pogovori potekajo sredi vojne med Izraelom in Hezbolahom, ki se je začela marca 2026, ko je Hezbolah izstrelil rakete proti Izraelu v podporo Iranu. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je v izraelskih napadih doslej umrlo več kot 2100 ljudi, vojna pa je razselila več kot milijon Libanoncev.
Izrael vztraja pri razorožitvi Hezbolaha in izvajanju prejšnjih sporazumov, medtem ko Libanon zahteva takojšnjo prekinitev ognja in spoštovanje svoje ozemeljske celovitosti. Hezbolah se je ostro zoperstavil pogovorom: njegov vodja Naim Qassem je libanonsko vlado pozval, naj sestanek odpove, in napovedal, da skupina ne bo vezana na noben morebitni dogovor.
Vloga ZDA in Donalda Trumpa
Pogovori so neposredna posledica pritiska administracije predsednika Donalda Trumpa, ki je Izrael pozval, naj zmanjša vojaške operacije v Libanonu, da ne bi ogrozil krhkega premirja z Iranom. Rubio je poudaril, da gre za proces, ne za enkraten dogodek, in da si ZDA želijo “trajnega in pozitivnega” izida, ki bi omogočil mirno prihodnost za obe državi.
Naslednji krogi pogajanj naj bi potekali v prihodnjih tednih, verjetno spet v Washingtonu. Strokovnjaki opozarjajo, da sta si cilja strani zelo različna: Libanon si želi predvsem prekinitve ognja in humanitarne pomoči, Izrael pa sistematične razorožitve Hezbolaha in dolgoročne varnostne garancije. Čeprav je sestanek zgodovinski korak po desetletjih sovražnosti, ostaja pot do dejanskega mirovnega sporazuma zelo zahtevna in polna ovir – predvsem zaradi močnega vpliva Hezbolaha v libanonski politiki in družbi.
A.H.