Demokracija je sistem, ki je v osnovi zgrajen na kompromisih, izmenjavah mnenj in argumentih. In naj bi prevladovala moč argumentov, ne argumenti moči. Ko pa enkrat prevlada politična korektnost, le-ta onemogoči, predvsem z zahtevo po avtocenzuri, izmenjavo mnenj in argumentacijo le-teh, posledično pa tudi sklepanje kompromisov. Ko pa nekdo noče slišati neprijetnih dejstev ali resnice, pa bi vseeno le-to moral slišati in se proti temu brani z napadi ter diskvalifikacijami, ne pa z argumenti, takrat kompromisi niso več mogoči. In če ima ta, ki noče slišati oziroma poslušati, celo moč (predvsem preko osrednjih medijev), da onemogoči izmenjavo mnenj in argumentacijo s pomočjo uporabe politične korektnosti, to vodi v rušenje osnovnih načel demokracije.
Mojster politične korektnosti in novoreka je bil György Lukacs, pisatelj in filozof ter v svojem času vodilni predstavnik neomarksistične teorije družbe. Imel je velik vpliv na frankfurtsko marksistično šolo, s svojimi napadi na nasprotnike pa jim je pokazal učinkovit način bodočega delovanja.
Cel kup Lukacsev trenutno v Sloveniji s svojim novorekom naravnost kaže, da so intelektualni stalinisti. Žal pa je med njimi tudi kar precej novinarjev, ki bi morali biti vsaj po definiciji nevtralni in se opredeljevati oziroma poročati zgolj o dejstvih. Tako pa si vzamejo vlogo razsodnika in v slogu frankfurtske marksistične šole že v osnovi z napadi zavračajo vse, kar ne ustreza njihovi predstavi, in v imenu politične korektnosti ter s pomočjo moderne levice pometa pod preprogo dejstva, ki temeljijo na številkah. Naši Lukacsi enaindvajsetega stoletja ne dopuščajo, da se razvije argumentirana debata.
Bralec s “trotl bobna”
Zadnji tak primer je napad Slavka Bobovnika na Bojana Požarja, ki v svojem tvitu novinarjem daje napotila, kaj je dovoljeno in kaj ne. Jasno navodilo, resnica je omejena! Kar naši nočejo slišati oziroma kar lahko škodi našim, ne pišite, ne bodite kot Požar! Napad in diskvalifikacija! Manjka samo še: nutrije so zakon! Seveda, Bobovnik je “marka”, pojem novinarstva, tudi med mnogimi novinarji mlajše generacije in ima njegova beseda še vedno neko težo in vpliv. In on to izkorišča v politične namene. Njegova markantna pojava in prepričljivost na TV dnevniku se je marsikateremu gledalcu močno vtisnila v spomin. Pa sploh ni bil novinar, ne spomnim se niti enega njegovega resnega avtorskega prispevka, pa imam res dober spomin. Zgolj bralec s “trotl bobna”.
Se je Slavko Bobovnik ob koronakrizi kdaj oglasil v bran prejšnji vladi? Je dal kakšna pozitivna navodila novinarjem mlajše generacije, tako kot jih daje sedaj? Ni! Pomagal jo je sesuvati. Pa je ravno tako delovala v kriznih razmerah. Kriza je kriza, pa naj gre za nalezljive bolezni ali pa za poplave. Z žrtvami vsi sočustvujemo, v obeh primerih. Le vlada je različna in merila Lukacsev so različna. Ko se je zaradi ukrepov sesuvalo prejšnjo vlado, je bilo to dovoljeno, s strani Lukacsev tipa Bobovnik celo zaželeno. Sedaj pa zahtevajo politično korektnost! Ej, tako pač ne gre. Vatli morajo biti enaki za vse, brez politične korektnosti, čeprav enkrat boli ene, drugič druge.
In če, za konec, citiram Požarja, ki ga kot enega redkih raziskovalnih novinarjev v Sloveniji res cenim: “Preobrati trolov in podobnih na Twitterju: tisti, ki so med prejšnjo vlado sesuvali dobesedno vsak ukrep, povezan s covidom, danes vneto razlagajo, da je med nacionalnimi katastrofami potrebno stopiti skupaj, in ne kritizirati vlade.”
Dr. Štefan Šumah