Po tem ko so Slovenijo prizadele najhujše poplave, se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da so bili določeni, legalno zgrajeni objekti pod vodo oziroma poplavljeni. Glede krivcev novinarji in stroka praviloma prst usmerjajo v politiko. Res je, da je pogosto politika, tako državna kot lokalna, podlegla interesom gospodarstva in prebivalstva, ki so hoteli graditi na območjih, kjer obstaja poplavna ogroženost, je pa zatajila tudi stroka, meni nekdanji minister za okolje Andrej Vizjak.
Danes nekateri vodarji na zaslonih kažejo s prstom drugam. Dober primer je Snebersko nabrežje v Ljubljani, saj je bilo pod vodo celo naselje, poplava pa je uničila vseh 40 dvojčkov. Po javno dostopnih podatkih, kot je Atlas voda, so bile za to in širše območje s strani stroke izdelane poplavne karte. Izdelala in pregledala ter potrdila jih je t. i. “stroka”, ki se uporabljajo tudi za načrtovanje posegov v prostor oziroma za pripravo občinskih prostorskih načrtov (OPN), kar je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj.
Stroka je potrdila, da ni poplavne nevarnosti, zato je gradnja stanovanjskih hiš dovoljena
Na podlagi javno dostopne veljavne Integralne karte razredov poplavne nevarnosti celotno območje Sneberskega nabrežja ne sodi ne na območje razreda velike, ne na območje razreda srednje in tudi ne na območje razreda majhne poplavne nevarnosti.
Karta razredov poplavne ogroženosti je karta, ki prikazuje razrede poplavne ogroženosti. Poplavna ogroženost se določi na podlagi analize ranljivosti elementov ogroženosti na (različnih) območjih poplavne nevarnosti. Razredi so določeni glede na različne stopnje ranljivosti elementov ogroženosti in različne moči naravnega pojava. Območje razreda velike, srednje in majhne ogroženosti prikazuje območje velike, srednje in majhne poplavne ogroženosti glede na kriterije iz predpisov
Gradnja stanovanjskih naselij na območju Sneberij je torej na podlagi strokovnih podlag vodarske stroke, kamor nedvomno sodi veljavna Integralna karta razredov poplavne nevarnosti, dovoljena. Tudi montažnih hiš, ki ne smejo “videti” vode. “Da bom še bolj natančen: Pretežni del Sneberskega nabrežja sodi v območje t. i. “preostale” poplavne nevarnosti, kar v praksi pomeni, da je lahko to območje delno poplavljeno, če pride do izjemno visokih gladin (med stoletnimi in petsto letnimi vodami), kar pa ob dogodkih v začetku avgusta na tem območju gotovo ni bilo. Npr. v takšno območje sodi pretežni del kompleksa Term Čatež in tudi dom poslanke Nataše Avšič Bogovič (predsednice Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor),” pravi Andrej Vizjak.
Stroka je torej ugotovila, da je to območje Sneberskega nabrežja lahko poplavljeno le izjemoma vsakih 100 do 500 let in prižgala zeleno luč načrtovalcem prostora, to je občini, da je na tem območju dovoljena gradnja praktično brez pogojev. Verjetno je podobnih primerov po Sloveniji, kjer so “plavali”, še kar nekaj. Posledično je potrebno vsako območje posebej obravnavati, da bo bolj jasno, kdo je zatajil, da se vsi skupaj kaj naučimo, pojasnjuje Vizjak.
“Stroka” nasprotovala tudi Zakonu o vodah
Vodarska stroka se torej ni uprla, ko je potrjevala, da ni poplavne ogroženosti na območju Ljubljane, kjer očitno je, zato, da se lahko gradijo hiše in celotna naselja, je pa nasprotovala zakonu o vodah, še posebej 37. členu. “Gradnja (enostavnih) objektov po 37.a členu bo vplivala na stanje vode (predvsem s stališča kvalitete)”, je zavajanje stroki odgovarjal mag. Luka Javornik, inženir in strokovnjak za vode. Po predlogu Zakona o vodah 37. a člen po besedah Javornika pravi, da gradnja v priobalnih pasovih ni dovoljena, razen v primeru pridobljenega vodnega soglasja, ki se med drugim (poleg izpolnjevanja drugih kriterijev) izda, če se s posegom ne poslabšuje stanje voda, ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. “Enostavno rečeno – Vodno soglasje (izdaja ga pristojna strokovna oseba na Direkciji RS za vode) torej po zakonodaji “ohranja” stanje voda (oziroma ga na poslabšuje). V kolikor strokovna oseba, ki izdaja Vodno soglasje presodi, da predviden poseg v prostor na območju priobalnih zemljišč v katerikoli točki 37. a člena (1. odstavek) ne izpolnjuje zahtev/pogojev, ga ne izda,” je poudaril
Janković se je po poplavah v Sneberjah sprenevedal
V Sneberjah je Sava zalila hiše in prizadejala ogromno škodo, vprašanje pa je, zakaj se je Zoran Janković obotavljal obiskati območje. Po besedah članov civilne iniciative je ljubljanski župan poplavljene Sneberje namreč obiskal šele 10. dan po uničujočih poplavah. Kakorkoli, tako politika kot stroka sta odgovorni za to, kje vse se gradijo stanovanjske hiše in objekti, velikokrat pa za svoje interese tudi sodelujeta.
Anita Gužvič