Politika v zadnjih letih, na področju zdravstva, ni delovala kompetentno, še manj odgovorno Sledila je le mantri ohranjanja javnega zdravstvenega sistema in pri tem v ozadju pustila organizacijo dela, nagrajevanje, kakovost. Delovala je in deluje le s ciljem preživetja štirih let na oblasti in sklepa kompromise enkrat s stroko, drugič z lokalno politiko, tretjič med seboj! To do sedaj ni prineslo nobenih sprememb, ki bi pomenile izboljšanje stanja za bolnike niti v smislu dostopnosti niti v smislu varnosti in kakovosti. Politika podlega ideologiji, lobijem, občasno stroki! Tudi stroka mnogokrat vidi le svoje interese in ne dosega kriterijev uveljavljenih v svetu na področju profesionalnosti, torej poštenosti do javnosti. Osrednji, t.i. neodvisni mediji nam ne natočijo čistega vina. Se boje? Ne žele? Za kakšno ceno? Ali delujejo z nalogo zaščite oblasti? Za vse skupaj pa je značilno popolna odsotnost odgovornosti! Kam nas to vodi?
Vsak od nas, ki smo delovali in delujejo na področju zdravstva, je odgovoren za stanje v katerega smo zašli. Žal so tisti, ki žele ali poizkušajo stvari spreminjati, odstranjeni oziroma prej ali slej padejo v nemilost. Zadnji tak primer je prav prof dr. Marko Noč, dr.med., ki se je “vtaknil” v za nekatere nedotakljivo področje nabav v zdravstvu! Tudi sam imam enako izkušnjo! Spremembe, ki so potrebne, so nezaželene. Zanimivo je, da se nekaj podobnega dogaja v vseh bivših socialističnih državah. Zakaj? Odgovor ni preprost.
S prihodom demokratičnih sprememb se je tako, kot v na vseh področjih, tudi v zdravstvu pokazalo, da nam je demokracija tuja. Slednja, med drugim sloni tudi na odgovornosti. V svetu je odgovornost, še posebej v medicini, še kako prisotna in tudi bistveni element nagrajevanja. V tem pogledu enakosti ni! Pri nas pa smo še kar naprej vsi enaki, odlično usposobljeni, najbolj prijazni.
Razblinjene obljube ministrov za zdravje
Ali je to res? Po drugi strani vztrajamo in zahtevamo vzdrževanje neupravičenih privilegijev in politika se v to ne upa poseči! Konkurenčnosti, tekmovalnosti, ki sicer zahteva strog nadzor, se izogibamo! Politika torej želi biti všečna in do sedaj ni posegla v področje organiziranosti, kakovosti in tako vzdržuje razmere neurejenosti. Ocenjujem, da se tega niti ne zaveda. Poglejmo samo na ravnanje zadnje, sedaj že upokojene ministrice za zdravje. Obljube v koalicijskih pogodbah se takoj po volitvah razblinijo. Zdi se, da volivci tega ne vidimo in po vsakih volitvah se zdravstvo začne urejati na novo in do naslednjih volitev se spet ne uredi ničesar! Prav zanimiva bi bila analiza stanja v zdravstvu v vseh bivših republikah Jugoslavije, prisotnih anomalijah, nesposobnosti politike in stroke za njihovo reševanje in seveda primerjava med njimi.
Naj se vrnem k odgovornosti! Vsak izmed nas je odgovoren, če ne reagira, ne pove kje, kaj in zakaj so stvari neurejene. In takoj za tem tudi predlaga rešitve. Tega v naši politiki ne boste videli! Zakaj tega ne delamo? Na lastni izkušnji povem, da se to ne izplača. Razlogi so tako v pritlehnosti in interesih posameznikov in skupin, ki raje skrbe za svoj obstoj, kot da bi se spuščali v boj, konflikte z lobiji, politiko in “močnimi” posamezniki z podporo kdo ve koga že, morda tudi globoke države ter s tem v urejanje razmer!
Oblastniki odgovornosti ne poznajo, mediji niso opravili svojega dela
Spomnimo se le preteklih dogodkov v UKC LJ in otroške srčne kirurgije. Ministrica se je delala neumno in se sprenevedala, da ni odgovorna. Izjavljala je, da je za urejanje razmer odgovoren svet zavoda. Potem se je nekega dne nenadoma premislila ter zamenjala člane sveta zavoda, ki so odstranili njej neljubo vodstvo. Ampak glej ga zlomka, odstranila je prav tisto vodstvo, ki ga je postavila sama. Saj ni res pa je! Odšla je v pokoj in za seboj pustila razdejanje! Ali so osrednji, “neodvisni” mediji do sedaj opravili analizo in ji postavili ogledalo ter jo vprašali po odgovornosti? Ne! Zakaj? Ne pozabimo! To se je dogajalo v največji naši zdravstveni ustanovi.
In epilog! Najbolj odgovoren za stanje, da se v štirih letih ni nič spremenilo, obratno, da se je stanje dodatno poslabšalo, je bivši predsednik vlade, ki je sedaj nagrajen z mestom zunanjega ministra. Kakšna ironija. In volivci in z njimi bolniki bodo tekli dodatni krog do naslednjih volitev in zgodba se bo ponovila. Spoštovani! Oblastniki so v zadnjih 10. letih pokazali, da odgovornosti ne poznajo, da jim je za odgovornost malo mar, da se jih tiče kot lanski sneg. Zakaj si v naši državi tako bojimo pokazati na odgovornost?
Janez Remškar