Bivšemu poslancu LMŠ Dariju Krajčiču, ki je februarja odstopil zaradi kraje sendviča iz trgovine nasproti stavbe parlamenta, s čimer se je pohvalil na sejo odbora za kmetijstvo, je državni zbor ta mesec izplačal 3.893 evrov nadomestila, ki ga lahko dobijo bivši poslanci, ki po izgubi mandata ne morejo dobiti službe ali se upokojiti.
Krajčič je nekaj ur po “odtujitvi” sendviča, tudi zaradi opozoril drugih poslancev, šel sendvič vendarle plačat, že naslednji dan pa je odstopil, ker je to zahteval predsednik LMŠ in premier Marjan Šarec. Krajčič je pozneje, ker obvelja odstop šele, ko se državni zbor s tem seznani, razmišljal, da bi umaknil odstopno izjavo. “Prestrogo, preveč drakonsko. Zaradi družbenega eksperimenta, čeprav neprimernega, se ne odstopa,” je pojasnil to razmišljanje, a je na koncu vendarle vztrajal, da ne bo več poslanec.
V DZ je po odstopu prišel Nik Prebil, ki je ta mesec dobil bruto 3.661 evrov plače. To je ena najnižjih poslanskih plač, kar je posledica mladosti Prebila, ki tudi še ne dobiva dodatkov za vodenje komisij ali odborov. Najvišjo plačo je dobil predsednik DZ Dejan Židan (SD), bruto 5.867 evrov.
Krajčič je prvi funkcionar, izvoljen na lanskih volitvah, ki je zahteval in dobil takšno nadomestilo. Pravica do nadomestila pripada le funkcionarjem, ki so funkcijo opravljali vsaj pol leta. Krajčiču je to uspelo. Poslanci, ki so bili prej zaposleni v javnem sektorju, imajo načeloma pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto. Kandidiral je Krajčič lani za poslanca na listi Marjana Šarca, po izobrazbi je doktor gozdarskih znanosti. Ko je kandidiral, je stranka o njem zapisala, da “trenutno deluje na Gozdarskem inštitutu Slovenije kot strokovno raziskovalni sodelavec”. Predstavili pa so ga tudi tako: “V preteklosti je deloval kot direktor v zasebnem sektorju in v javnem zavodu, kot generalni direktor na ministrstvu za okolje in prostor ter kot docent na Univerzi v Ljubljani. Velja za uglednega strokovnjaka na področju okolja in gozdarstva.” Če bivši poslanec ne more v prejšnjo službo, zakon o poslancih posebno pravico, ki velja tudi za člane vlade, določa tako:
“Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, ima, dokler se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila v višini 80 % zadnje plače, ki jo je prejemal, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje šest mesecev od prenehanja mandata.” Zakon določa tudi, da se lahko obdobje prejemanja pri funkcionarjih, ki so delo opravljali več mandatov, tudi podaljša, a največ do enega leta.
V DZ še en bivši: Veber
V državnem zboru je nadomestilo, ker ne more dobiti dela, ta mesec dobil še en sam poslanec prejšnjega sklica: Janko Veber. Veber je bil v preteklosti predsednik državnega zbora pa tudi obrambni minister, ki ga je odstavil prejšnji šef vlade Miro Cerar, ko je komisija za nadzor obveščevalcev opozorila, da je zlorabil položaj, ko je vojaški obveščevalni službi naložil, da se mora ukvarjati s privatizacijo Telekoma. Veber je ta mesec dobil 3.209 evrov nadomestila. Pred skoraj že petimi leti je bil izvoljen za poslanca na listi SD Dejana Židana, a se je s stranko razšel in je na lanskih volitvah za poslanca neuspešno kandidiral z lastno stranko.
Podobno opozorilo kot pri Vebru je komisija za nadzor obveščevalnih služb nedavno izrekla tudi ob sedanjem obrambnem ministru Karlu Erjavcu (DeSUS), ki je vojaški obveščevalni službi naložil vohunjenje, kaj o zdravstvenem stanju načelnice generalštaba Alenke Ermenc sodelavcem in vojakom govori poveljnik sil slovenske vojske Miha Škerbinc, ki ga je skoraj hkrati Erjavec na predlog načelnice Ermenčeve odstavil.
Kot je pojasnil Erjavec, ga je odstavil zaradi tega, ker mu Ermenčeva več ni zaupala. Vojaški obveščevalci pa pozneje sumov, da bi Škerbinc grdo govoril o zdravju načelnice, o kateri je Bojan Požar takrat poročal, da je bila celo hospitalizirana v Polju, menda niso potrdili.