Ko začnejo oblastniki izgubljati podporo med volivci, si to pogosto razlagajo v smislu, da je problem njihove vedno manjše priljubljenosti v neustreznem načinu komuniciranja. Zato je odgovor v novi “komunikacijski strategiji”, češ samo drugače moramo nagovarjati ljudi, pa bo “vse drugače”. Običajno se dandanes kot nekakšno čarobno paličico vidi angažma prek družbenih omrežij, predvsem tistih, kjer so navzoči mladi. Na ta način naj bi bil politik, ki jih uporablja, videti bolj sodobno, bolj kul, bolj v koraku s časom.
Znano je, da je aktualni vladi, največji vladni stranki in tudi premierju Robertu Golobu samemu podpora naravnost strmoglavila. To kažejo vse javnomnenjske raziskave v zadnjem času. Zato se je premier odločil, da se bo za povečanje priljubljenosti lotil intenzivne uporabe novih komunikacijskih prijemov. Če uspeva Borutu Pahorju, zakaj ne bi še njemu, mar ne?
A snovanje nove komunikacijske strategije, ki naj bi vladajočim povrnila porušeno zaupanje državljanov, je že na samem začetku dobilo precej bizarne razsežnosti. Tako je sredi februarja premier Golob sklical sestanek na temo strateškega komuniciranja, na katerem je poleg nekaterih ministrov in uradnikov sodelovala tudi njegova partnerica Tina Gaber. Menda v vlogi poznavalke družbenih omrežij.
Ponižanje vlade
To, da daje na uradnem sestanku premierjeva zasebna spremljevalka nasvete – morda celo navodila – članom vlade, je za slednje veliko ponižanje. Poslušati morajo osebo, ki za takšno početje nima prav nobenih pooblastil. In če smo iskreni, tudi kakšnih posebnih kompetenc ne. Dandanes se namreč lahko praktično vsak, ki objavlja svoje fotografije, videoposnetke in “globokoumne” zapise, razglasi za t. i. influencerja. In omenjena pri tem ne odstopa od stotin drugih, ki si umišljajo, da imajo s svojim neprestanim pojavljanjem na družbenih omrežjih neki vpliv na ljudi.
Golob pušča razsulo
Dogajanje v vrhu izvršilne oblasti v tem smislu bolj spominja na francoski dvor v 17. ali 18. stoletju, ko so (določene) kraljeve metrese imele velik vpliv na vladanje. A Robert Golob seveda ni Ludvik XIV. (čeprav si morda to domišlja). Z njim ga druži edino ogromen ego in s tem povezan občutek lastne pomembnosti. Vendar so za “sončnim kraljem” ostali veliki dosežki. Naslednikom je zapustil močno državo (ki je bila v tistem času prva sila Evrope) in veličastne dosežke na področju kulturno-umetniške ustvarjalnosti (med katerimi je najbolj znamenita palača Versailles, ki je postala njegova rezidenca).
Medtem pa Golob in njegovi puščajo za seboj samo razsulo. Aktualna vlada je v smislu reševanja ključnih družbenih problemov povsem nesposobna in nekompetentna. Z neustreznimi ukrepi na ekonomskem in finančnem področju (spomnimo se višanja davčnih bremen) ogroža življenjski standard ljudi. S svojo politiko “odprtih meja” (spomnimo se odstranitve ograje na meji s Hrvaško), ki je privedla do velikega povečanja pritoka nezakonitih migrantov, pa ogroža njihovo varnost. Veliko zagnanost kažejo Golobovi edino pri obračunavanju s političnimi in drugimi nasprotniki (tudi z odpadniki iz lastnih vrst), pri čemer brezsramno zlorabljajo uradne institucije in postopke. Zato je naraščajoče nezadovoljstvo ljudi povsem pričakovano. In ob odsotnosti omembe vrednih pozitivnih rezultatov tudi drugačen način komuniciranja ne bo kaj prida pomagal.
Dr. Matevž Tomšič