Demokrati Anžeta Logarja očitno vidijo edino pot do volilnega preboja v tem, da se pozicionirajo kot anti-Janša levo-sredinska opcija, čeprav je v tem bazenu že ogromno ribičev, ki lovijo svoje ribe. Tokrat so SDS napadli v zvezi s predlaganim sklicem seje o korupciji, ki so jo predlagali Demokrati, kjer največjo opozicijsko stranko med vrsticami obtožujejo, da ta sabotira preiskovanje korupcije.
Gre za sklic seje o korupciji v državi, od škandala Karigador, ugotovitvah KPK do razkritjih v oddaji Tarča o Zoranu Jankoviću. Demokrati so strankam poslali gradivo za sejo parlamenta v podpis, niso pa bili zadovoljni z odzivom stranke SDS.
SDS: razprava le, če se bo razpravljalo tudi o prelomu zaveze Logarja
Odgovor SDS je bil sledeč:
Demokrati s hudimi očitki
Odgovor SDS je Logarjeve precej ujezil in SDS so obtožili, da si razprave o korupciji sploh ne želijo ter da je glas za SDS glas za opozicijo. Na svojem profilu so zapisali, da je odgovor pričakovan, saj če SDS ni podprl njihovega predloga za razpravo o orožarskem holdingu in razprave o stanju korupcije v glavnem mestu, zakaj bi jo o sistemski korupciji v državi.
To so hude besede, s katerimi navadno institucionalne leve stranke obkladajo marginalne stranke na levici, ki jim jemljejo glasove v izvenparlamentarno črno luknjo. Takšen pristop je še toliko bolj bizaren, če upoštevamo, da je SDS daleč najbolj priljubljena stranka na desnici in njihovi glasovi vsekakor ne bodo šli v nič. Od Demokratov samih je odvisno, ali bodo drugim strankam vzeli dovolj glasov; SDS je njihova zadnja skrb v tem trenutku, ko jih ankete ne pozicionirajo niti trdno čez parlamentarni prag.
Demokrati kot anti-SDS stranka
Ker v DZ ne bodo dobili dovolj podpore za redno sejo, kjer bi predstavili svoj protikorupcijski program za volitve, bodo Demokrati zahtevali sklic seje Komisije za nadzor javnih financ.
Pri tem sebe pozicionirajo kot osrednjo “nekontaminirano” stranko (ki sicer de iure sploh še ni parlamentarna):
“Odziv pomembnega dela politike na zahtevo o razpravi na temo sistemske korupcije pa pritrjuje tudi moji odločitvi za samostojno politično pot. Volivkam in volivcem, ki hočejo drugačno politiko od aktualne, pa sporočam, da #obstajaizbira. Takšna, ki namesto osebnih obračunavanj čas vlaga v iskanje pravih rešitev za boljše življenje upokojencev, mladih, družin, kmetov in uspešno gospodarstvo. Uspešna Slovenija je cilj vseh nas. Uresničili jo bomo Demokrati.”
Taktika takšne retorike je seveda jasna. Logar bi se rad pozicioniral kot en sam človek proti sistemu. Borec proti korupciji. Pri tem pa opozicijo (in stranko, v kateri je deloval več kot četrt stoletja) označi za enako trenutni destruktivni socialistični oblasti. Jasno je, da si v Demokratih preboj predstavljajo le tako, da napadejo SDS, saj jih neprestano povezujejo z največjo opozicijsko stranko in jih obtožujejo, da so njen satelit. Je pa kljub politični taktiki nekaj “črnčevskega” v tem, da politik, ki je bil integralni član stranke, nekaj mesecev po izstopu napade to isto stranko in jo med vrsticami celo obtožuje, da je del iste koruptivne strukture, kateri pripada Golobova koalicija.
Janša ni ostal dolžan
Na hude obtožbe Demokratov se je na družbenem omrežju X odzval prvak opozicije Janez Janša, ki je zapisal:
V pogodbi, ki jo je podpisal Logar je res zapisano, da bo odstopil kot poslanec, če zapusti stranko, kar je potem kot samostojni poslanec in predsednik svoje stranke prelomil. Gospodarska pravna maksima pacta sunt servanda (pogodbe je treba spoštovati) je namreč osnova zaupanja tudi v politiki. Če se ne spoštuje pogodb, ki so bile zapisane, kje je potem garant, da se bo spoštovalo karkoli? Se bi spoštovale morebitne koalicijske zaveze? Težko, če si pogodbene obveznosti pri Demokratih že v osnovi predstavljajo tako ohlapno.
Logarjevi Demokrati se sicer uvrščajo v desno sredino oziroma kar v sredino, čeprav bi bili v svetovnem merilu bližje levi sredini oziroma socialni demokraciji. Kot taki znotraj slovenskega političnega kontinuuma predstavljajo de facto desnico. In napadajo drugo desno stranko. Sicer je vprašljiva moralna taktika Logarja, da napada na – že skoraj oseben – način, a vendarle spori med Demokrati, NSi in SDS povedo eno stvar: gre za različne stranke z različnimi pogledi na politiko in vodenje države.
Slovenska desnica ni monolit, tako kot slovenska levica. Levica pogosto deluje kot ena stranka z različnimi poganjki – homogeno, zaščitniško ena do druge. To se je najbolje videlo v primeru pravnomočne odločitve KPK, da je Golob kršil integriteto. Vsi so ga branili, čeprav so v ozadju globoko požirali slino, saj so točno vedeli, za kaj gre.
Na drugi strani se desnica med seboj napada. Tako, kot to počnejo politični rivali, ki niso del ene same stranke, ki se pretvarja, da je več strank. Podobno se napadata FDP in CDU v Nemčiji, čeprav imata v osnovi ekonomsko podoben program. To je del zdrave demokracije. Slovenija bo težko zadihala z obema pljučnima kriloma, če se tudi levica na koncu ne bo osvobodila spon ene same monolitne partije.
Mitja Iršič