Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar, je svoj današnji prvi delovni obisk na Hrvaškem pričel z obiskom v kraju Petrinja, ki jo je lani decembra prizadel rušilni potres. Dogodek je izkoristil tudi zato, da bi svojcem umrlih izrazil sožalje, ob tem pa je njegov hrvaški kolega Gordan Grlić Radman poudaril, da je bila Slovenija s Hrvaško solidarna.
Slovenski zunanji minister Anže Logar se danes mudi na Hrvaškem. Najprej se je podal v kraj Petrinja, ki ga je v zadnjem času močno prizadel potres, in sicer v tamkajšnjo vojašnico hrvaške vojske, kjer sta s svojim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom imela svoj nagovor, namenjen lokalnim novinarjem. Ob tem je Logar izpostavil, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski sosedski državi, saj je po zadnjih dveh rušilnih potresih v Zagrebu in Petrinji, naša država južni sosedi, nemudoma priskočila na pomoč. Ob tem je vodja slovenske diplomacije ugotavljal, da se Hrvaška nahaja na potresno zelo dejavnih tleh, poroča STA.
Ob tem je Logar še izrazil upanje, da tovrstna pomoč Slovenije, našim sosedom, ne bo več potrebna, saj upa, da se tovrstna nesreča ne bo več ponovila, obenem pa je izrazil tudi prepričanje, da je med sosednjimi državami lepo imeti nekoga, ki ti priskoči na pomoč, ko pride do kakšne ujme oziroma naravne nesreče. Ob tem je spomnil na podobne tragedije pri nas v Posočju izpred let, po katerem je bila potrebna temeljita prenova območja, prav zato lahko naša država s svojim strokovnim znanjem ter izkušnjami, Hrvaški priskoči na pomoč pri obnovi. Logar si je ob tem ogledal tudi hrvaški krizni operativni center, ki je nastanjen v vojašnici v Petrinji.
Ob tem je podal oceno, da se je Hrvaška v času po potresu izkazala kot država, ki dobro vodi svoje krizno upravljanje. Omenil je tudi bližajoče se slovensko predsedovanje Svetu EU, pri katerem bo v ospredju tudi krizno upravljanje. Zunanji minister si prav tako želi, da bi se EU temeljito pripravila na morebitne krize, ki nas še čakajo, kar je komentiral sledeče: “Verjamem, da bo tudi ta izkušnja, kakorkoli tragična, vseeno pripomogla k izoblikovanju nekakšnega vzvoda oziroma vzorca delovanja EU, ki bo učinkovito naslavljal podobne krize.” Grlić Radman pa je slovenskemu kolegu izrazil zahvalo za njegov obisk v kraju Petrinja in za človekoljubno pomoč Slovenije.
Gre za enega v vrsti primerov dobrega hrvaško-slovenskega sodelovanja na različnih področjih in tudi za potrditev dobrososedskih odnosov
Ob tem je poudaril, da se je naša država v sklopu mehanizma EU za področje civilne zaščite, nemudoma po potresu odzvala na prošnjo naše južne sosede in prispevala kar 300 spalnih vreč ter sto postelj, pa še dodatne postelje, grelce na elektriko, zimske šotore in navsezadnje osem zabojnikov za bivanje. Hrvaški minister se je spomnil tudi dolgega seznama slovenskim donatorjev ter se zahvalil za izdatno pomoč vsem prijateljem v naši državi, ob čemer je še izrazil prepričanje: “Gre za enega v vrsti primerov dobrega hrvaško-slovenskega sodelovanja na različnih področjih in tudi za potrditev dobrososedskih odnosov.” Ministra pa sta se odpravila tudi na obisk k družini, ki je iz Slovenije prejela bivalni zabojnik. Svoje srečanje sta nadaljevala v Zagrebu.
Vlada je konec decembra lani sporočila, da je Slovenija sosednji državi za blažitev posledic torkovega rušilnega potresa na območju Petrinje zagotovila sredstva za začasno namestitev prebivalcev v vrednosti okoli 160 tisoč evrov. Kot so sporočili, je Rdeči križ Slovenije pri hrvaškem Rdečem križu preveril potrebe glede materialne pomoči. Odgovorili so, da materialne pomoči v obliki hrane, vode, oblačil in podobnega trenutno ne potrebujejo. Poleg tega bi problem predstavljal sprejem takšne pomoči in skladiščenje, saj so skladiščne in logistične zmogljivosti porušene. Zato je trenutno najučinkovitejša pomoč zbiranje denarnih sredstev, so dodali na upravi za zaščito in reševanje.
Domen Mezeg