fbpx

Brez zdravstvene oskrbe v ZD Ljubljana bo kmalu ostalo 30 tisoč pacientov – direktorica pomanjkanje zdravnikov “rešuje” s sestrami

Foto: STA

Župan Zoran Janković direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL) dr. Antonijo Poplas Susič absolutno podpira – medtem pa vse kaže na to, da bo po scenariju, ki se trenutno odvija, v kratkem dobrih 30 tisoč oseb v ZD Ljubljana brez osebnega zdravnika, kar pomeni, da bo vsak osmi pacient ZD Ljubljana izrinjen iz sistema. “S kakšno pravico se odreka dostop do osebnega zdravnika v ZD Ljubljana za 91 let starega gospoda le 10 minut stran od njegovega doma? S kakšno pravico se odreka dostop do zdravnika mladim, ki bodo kmalu prisiljeni zapustiti ambulanto šolskega dispanzerja,” se sprašuje avtorica pisma z zaskrbljujočimi podatki in dodaja, da praksa ZD Ljubljana na ta vprašanja ne odgovori. Dejstvo je, da ZD Ljubljana ne zagotavlja več dostopa do osebnega zdravnika prebivalcem Ljubljane in da jim pri tem ni mar, v kakšno stisko pahnejo paciente, ki ostanejo brez osebnega zdravnika. 

Že pred časom smo pisali o problematiki, ki pesti celotno Slovenijo, videti pa je, da nekatere ustanove pri tem še dodatno izstopajo. Gre namreč za pomanjkanje osebnih zdravnikov, V ZD Šiška je že 16 tisoč pacientov ostalo brez – in ta enota Zdravstvenega doma Ljubljana prav gotovo ni edina, ki se je znašla v taki situaciji. Poročali smo tudi, da je iz ZD Šiška odšlo že osem zdravnikov – kar kaže na to, da razmere tam tudi za zaposlene niso najboljše. Zaradi posledične preobremenjenosti preostalih zdravnikov se žal napoveduje še več odhodov. Povedali so nam, da se vodstvo obnaša, kot da tega problema ni, ob tem pa smo se vprašali, kdo želi razformirati ZD, v čigavem interesu je to. Skrbnik ZD Ljubljana je MOL, zato smo se z vprašanji obrnili tudi na župana Zorana Jankovića pa tudi na generalno direktorico Antonijo Poplas Susič, ki istočasno vodi še svojo zasebno ambulanto.

“Župan Zoran Janković direktorico ZDL dr. Antonijo Poplas Susič absolutno podpira. Dr. Poplas Susič svoje delo opravlja odlično, je strokovna in ima izjemen čut za sočloveka. Med drugim je bila imenovana tudi za evropsko zdravnico leta,” se je glasil odgovor MOL-a, ki smo ga prejeli naknadno, po objavi predhodnega članka. Res je, da je bila Poplasova leta 2014  imenovana za evropsko zdravnico leta – kar pa še ne pomeni, da ima tudi vodstvene kompetence. Menda je tudi njen čut za človeka vprašljiv, saj so nam zaupali, da rada povzdvigne glas, da le doseže svoje. Iz tega razloga tudi na upravi in v pisarnah vlada obsedeno stanje. Poleg tega smo od dobro obveščenega vira prejeli informacijo, da glede omenjene titule, ki naj bi po mnenju nekaterih odpirala vrata za vsakršne funkcije, ni zanemarljiv podatek, da je Poplasova koncept referenčne ambulante videla v ZD Šiška že v zgodnjih devetdesetih letih pri prim. doc. dr. Mateji Bulc, ki je že takrat kot prva v Sloveniji uvedla naročanje pacientov ter delo z dvema medicinskima sestrama: srednjo in višjo. Takrat namreč še ni bilo diplomiranih zdravstvenikov, delo slednje je bilo usmerjeno v preventivo na način, kot se danes izvaja v referenčnih ambulantah. Je iz tega torej možno sklepati, da se nekateri radi kitijo s tujim perjem? Ob podelitvi titule so namreč navedli, da je zdravnica leta 2011 uvedla pilotni projekt referenčnih ambulant družinske medicine, ki je v zadnjih letih zaživel v mnogih ambulantah družinske medicine po Sloveniji.

Si je Poplasova koncept referenčne ambulante “izposodila” pri prim. doc. dr. Mateji Bulc?

Direktorica bo pomanjkanje zdravnikov “reševala” s sestrami – in to pri starostnikih
V uredništvo smo prejeli pismo, ki prav tako, iz prve roke, govori o dosegljivost osebnih zdravnikov splošnih ambulant in otroških oziroma šolskih dispanzerjev v Ljubljani. Omenjeno pismo so nekateri mediji že objavili – rezultat tega pa je bil po naših informacijah 4. sklep koordinacije na Upravi ZDL, ki so ga sprejeli v sredo, 12. januarja 2022: “Delo v covid razmerah prilagajamo v skladu z dopisom strokovne direktorice, starejšim pacientom od 70 let in brez zdravnika bomo skušali v enotah pomagati tudi z referenčnimi sestrami, ki jih lahko obravnavajo v okviru svojih kompetenc, saj zdravnikov primanjkuje, sami pa si bistveno težje poiščejo novega zdravnika izven Ljubljane.” Po mnenju mnogih je ta sklep najmanj strokovno sporen, nedopustno je namreč, da bi starostnike, ki imajo pogosto več bolezni, kakorkoli obravnavale sestre. Težavo so torej zgolj pometli pod preprogo, to je pa tudi vse, kar se je zgodilo. V nadaljevanju objavljamo pismo v celoti, ime avtorice pa hranimo v uredništvu.

Dosegljivost osebnih zdravnikov splošnih ambulant in otroških/šolskih dispanzerjev v Ljubljani
Predstavljajte si, da ste stari 91 let, vse življenje živite v Ljubljani, od tega več kot 50 let celo na istem naslovu. Skrbite zase, trudite se z vsakodnevnimi opravili in ste do sedaj še neodvisni od institucionalnih varstvenih zavodov. V nabiralnik vam pošta dostavi obvestilo vašega zdravstvenega doma, ki ga obiskujete že vse življenje in je od vašega doma oddaljen 10 minut hoda, da v tem ZD ne bodo več skrbeli za vas, ker je vaš osebni zdravnik prenehal z delom. Obvestijo vas tudi, da v istem ZD ni nobenih sprejemnih zdravnikov. V napotek dobite nek zapleten stavek, naj si izberete osebnega zdravnika s spletne strani iz skupka vam nerazumljivih znakov.

“To je realnost mojih staršev, ki sta čez noč ostala brez dosegljive zdravstvene oskrbe. Tudi sama, kot še aktivna in vešča iskanja po spletni strani, v okviru ZD Ljubljana ne najdem nobenega zdravnika, ki bi sprejel dva pacienta, ki sta ne po svoji krivdi ostala brez dostopa do zdravstvene oskrbe,” je opozorila avtorica pisma.

V letnem poročilu ZD Ljubljana za leto 2020 je na strani 153 dosegljiv podatek o številu opredeljenih pacientov v splošnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih. V tem letu je bilo v splošnih ambulantah 158.467 opredeljenih pacientov, dodatno pa še 8.040 pacientov pri neaktivnih zdravnikih do 2 leti. Zanimiv je torej zapis ‘pri neakt. do 2 leti’ kar po domače pomeni primer pacienta, ki dobi v nabiralnik obvestilo, da njegov zdravnik ne dela več. Kot kaže, ima tak pacient še dve leti status pacienta v evidenci ZD, kjer je deloval njegov nekdanji osebni zdravnik. Kaj se zgodi po preteku tega obdobja, ob predpostavki, da ne obstaja noben zdravnik, ki bi ga v tem času sprejel (tako je v Ljubljani realno stanje), si raje ne predstavljam. Verjetno dobi status izbrisane osebe, ki je še vedno dolžna plačevati vse zdravstvene prispevke, nima pa pravice imeti osebnega zdravnika. Ta pravica ostaja zgolj teoretična in v praksi neuresničljiva.

Če stanju iz letnega poročila 2020 dodamo še najmanj štiri zdravnike, ki so v letu 2021 prenehali z delom (gre za zdravnike iz ZD Šiška), in predpostavimo, da je vsak od teh dosegel povprečni glavarinski količnik 2339 pacientov, je v letu 2021 najmanj 9340 dodatnih pacientov v razredu ‘pri neakt. do 2 leti’. Gre torej skupno za kar 10 odstotkov odraslih pacientov, ki v ZD Ljubljana nimajo več osebnega zdravnika in so v postopku izločanja iz dostopnosti do zdravstvene oskrbe.

V ZD Ljubljana bo brez zdravstvene oskrbe  v kratkem 30.107 pacientov
Nižje v tabeli lahko opazimo, da bo po naravni poti, v to izrinjanje pacientov v brezpravne osebe, kmalu vstopilo še 8.900 pacientov, ki se vodijo še v ambulantah otroškega in šolskega dispanzerja in so starejši od 19 let. V tej skupini je že v letu 2020 3827 pacientov, ki imajo status osebe brez zdravnika do dveh let. Skupno bo tako, če se ne zgodi nič novega, nobenih dodatnih odhodov zdravnikov, v kratkem 30.107 pacientov v ZD Ljubljana (11.867 (8040 + 3827) iz leta 2020, 9341 dodatnih iz ZD Šiška v 2021 in bodočih 8900 iz otroških/ šolskih dispanzerjev, ko dosežejo 26 let ali prej) brez zdravstvene oskrbe.

V letu 2021 najmanj vsak deseti pacient v ZD Ljubljana nima več osebnega zdravnika
Vseh pacientov v ZD Ljubljana v splošnih ambulantah za odrasle in otroke/šolarje je bilo v letu 2020 233.205. Od tega jih je bilo 11.867 v skupini brez zdravnika do dve leti (8900 v okviru splošnih ambulant, 3827 v okviru otroških/šolskih dispanzerjev). Vsak 20. odrasli pacient je bil v ZD Ljubljana v letu 2020 brez osebnega zdravnika, prirast pacientov v tem bazenu v letu 2021, upoštevaje zgolj ZD Šiška pomeni, da v letu 2021 najmanj vsak deseti pacient v ZD Ljubljana nima več osebnega zdravnika. V bodoče, če sledimo povsem verjetnemu scenariju iz prejšnjega odstavka, bo dobrih 30 tisoč oseb v ZD Ljubljana brez osebnega zdravnika, kar pomeni, da bo vsak osmi pacient ZD Ljubljana izrinjen iz sistema. Statistika v letnem poročilu ZD Ljubljana nič ne govori o tem, ali so pacienti v splošnih in otroških/šolskih dispanzerjih v ZD Ljubljana hkrati tudi prebivalci Ljubljane. Teh je bilo po podatkih Statističnega urada RS na dan 1. 6. 2021 293.822. Vseh pacientov v ZD Ljubljana v splošnih in otroških/šolskih dispanzerjih pa je bilo v letu 2020 za petino manj, kot je vseh prebivalcev Ljubljane sredi leta 2021.

S kakšno pravico se odreka dostop do osebnega zdravnika v ZD Ljubljana za 91 let starega gospoda le 10 minut stran od njegovega doma? S kakšno pravico se odreka dostop do zdravnika mladim, ki bodo kmalu prisiljeni zapustiti ambulanto šolskega dispanzerja? Praksa ZD Ljubljana na ta vprašanja ne odgovori. Dejstvo je, da ZD Ljubljana ne zagotavlja več dostopa do osebnega zdravnika prebivalcem Ljubljane in da jim pri tem ni mar, v kakšno stisko pahnejo paciente, ki ostanejo brez osebnega zdravnika,” je avtorica sklenila svoje pismo.

Sara Kovač