fbpx

Digitalna preobrazba je prihodnost: Sofinanciranje projektov za 47 nevladnih organizacij

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik (foto: STA)

Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, je podpisal pogodbe s 47 nevladnimi organizacijami, ki so na javnem razpisu za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021–2023 pridobile sredstva za sofinanciranje svojih projektov.

Podpis je zaradi trenutnih epidemioloških razmer v živo potekal le s petimi nevladnimi organizacijami, in sicer s tistimi, ki so bile na svojem področju najbolj uspešne: Slovensko Karitas, Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Društvom za mladinski razvoj Idrija 2020 in Košarkarsko zvezo Slovenije.

Boštjan Koritnik je ob priložnosti poudaril pomembnost nevladnih organizacij pri razvoju digitalne preobrazbe, njihovo vlogo pri krepitvi zaupanja, vključevanja ranljivih skupin in kakovostnega življenja v digitalni družbi. Prav tako je izpostavil, da je poleg interventnega reševanja države, izvedba javnega razpisa način vzpostavitve dialoga, izmenjava najboljših praks in oblikovanje politike. Cilj sofinanciranja nevladnih organizacij je vpeljava digitalnih rešitev in s tem nadgradnja storitev, ki jih organizacije zagotavljajo svojim uporabnikom, s tem pa tudi dodatno usposabljanje ljudi z znanji na področju digitalizacije in pridobitev digitalnih kompetenc.

Digitalizacija omogoča boljšo učinkovitost

Da je vlaganje v digitalni razvoj rešitev marsikaterih težav, se strinjajo tudi omenjene nevladne organizacije, ki si prizadevajo, da bodo kmalu prešle na digitalno poslovanje. Matej Erjavec, predstavnik Košarkarske zveze Slovenije meni, da se z digitalnim poslovanjem zviša raven učinkovitosti servisov, ki jih KZS nudi svojim zaposlenim, klubom in ostalim. Slovensko Karitas že pripravlja posebno spletno aplikacijo za prepoznavo socialnih stisk – eSOS, ki bo prepoznavala stiske na področju zasvojenosti, nasilja v družini in preostalih osebnostnih in duševnih motenj,  pove Peter Tomažič.

Matevž Straus, predstavnik Društva za mladinski razvoj Idrija, je ob podpisu na kratko predstavil pozitivne strani vzpostavitve spletne skupnostne platforme in nadgradnjo aplikacije za beleženje dediščinskih spominov, z razvojem aplikacij, s katerimi bo med drugim lažje poskrbeti za ustrezne ukrepe in spremljati obiske gora, pa se je strinjal tudi Jože Rovan iz Planinske zveze Slovenije.

Ministrstvu za javno upravo se je ob podpisu, da je prepoznal pomembnost sofinanciranja projekta, zahvalil tudi Mitja Cevc iz Društva za zdravje srca in ožilja, ki je povedal, da je Slovenija na področju preventive relativno dobra, da pa je naša šibka točka zdravo prehranjevanje. Prepričan je, da bo aplikacija, ki bo vsebovala podatke o živilih in njihovih koristih in slabostih za zdravje, pripomogla k ozaveščenosti in bolj zdravemu načinu prehranjevanja državljanov Slovenije.

Ozadje razpisa

Javni razpis je potekal v dveh sklopih, in sicer na SKLOP A, ki je obsegal razvoj novih ali nadgradnjo obstoječih storitev s pomočjo vpeljave digitalnih rešitev za učinkovitejše delovanje nevladnih organizacij na področjih sociale, zdravja, okolja, prostora, ohranjanja narave, kulture, športa, rekreacije, izobraževanja, raziskovanja, znanosti, človekovih pravice, informacijske družbe, digitalizacije, dolgožive družbe in prostovoljstvo.

SKLOP B pa je vseboval optimizacijo procesov v nevladnih organizacijah in razširitev njihovega delovanja s pomočjo vpeljave digitalnih rešitev za učinkovitejše delovanje nevladnih organizacij vključno z usposabljanji svojih zaposlenih, članov in prostovoljcev za njihovo uporabo ter usposabljanji svojih zaposlenih, članov in prostovoljcev za digitalne kompetence.

Finančna pomoč za posamezno nevladno organizacijo v sklopu A je znašala največ 200.000 evrov oziroma do 70.000 evrov na organizacijo v konzorciju, ki so bili obvezni, v sklopu B pa do največ 60.000 evrov oziroma do 30.000 evrov na organizacijo, a konzorciji v tem sklopu niso bili obvezni. Projekti v sklopu A bodo trajali med 18 in 24 meseci, v sklopu B pa od 12 do 15 mesecev, poroča vlada.

Tanja Brkić