Kirurg Vojko Flis se tudi na novem delovnem mestu sooča s sumi finančnih malverzacij. Kandidaturo kirurga Vojka Flisa, nekdanjega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, za župana Maribora, je predsednik Gibanja Svoboda in aktualni predsednik vlade Robert Golob komentiral: “Imamo človeka, ki ima dokazano zgodovino uspehov.” A vpogled v obdobje Flisovega vodenja UKC Maribor odkriva precej drugačno sliko.
Vojko Flis, ki je UKC Maribor vodil do izteka štiriletnega mandata spomladi 2021, se za ponovno kandidaturo za omenjeno mesto ni odločil, vzrokov za to odločitev pa ni pojasnil. Neuradno sta se kot vzroka omenjala precejšnje razhajanje v vodstvu bolnišnice in pa dejstvo, da so zlasti zadnji dve leti njegovega mandata UKC Maribor pretresale afere ter številne anonimne obtožbe na račun Flisa in ožjega vodstva UKC Maribor zaradi domnevnih nezakonitosti pri poslovanju. O vsem tem je bilo obveščeno tudi Ministrstvo za zdravje, pa tudi druge pristojne državne institucije, zato je velika verjetnost, da se je Flis umaknil iz UKC Maribor zato, ker spričo vseh očitkov ne bi dobil soglasja za še en mandat, kot zelo izpostavljena oseba pa bi po vsej verjetnosti tvegal tudi več kazenskih ovadb. Namesto tega se je odločil, da nadaljuje svojo kariero v ljubljanskem Sanatoriju Rožna dolina, od koder se na njegov račun pononvno vrstijo številne negativne, a težko preverljive informacije. Flis je sicer s Sanatorijem sodeloval že v času, ko je imel službo v UKC Maribor. Bil je eden mnogih t.i. dvoživk – zdravnikov, ki delujejo istočasno v javnem in zasebnem zdravstvu. V Sanatoriju, enem največjih zasebnih zdravstvenih podjetij, je Flis operiral že od leta 2009.
Flisa, ki doslej v politiki ni bil aktiven, se je še pred kongresom stranke SD omenjalo kot njihovega verjetnega županskega kandidata, a si je Flis na presenečenje mnogih tik pred zdajci premislil. Golobovi so ga prevzeli Socialnim demokratom in ga razglasili za svojega kandidata za župana štajerske prestolnice, kar je mnoge napeljalo na misel, da si je Flis čez noč premislil zaradi boljše ponudbo stranke z večjimi možnostmi za volilno zmago. To sicer razkriva tudi osebnostni značaj Flisa, saj namiguje na željo po uveljavljanju lastnih interesov, hkrati pa je dokaz, kako brezobzirno se lahko v Sloveniji menja stranke in politične zaveznike, kadar se skrbi najprej za lastno dobro.
Klientelizem na mariborski onkologiji?
Osebne koristi so bile očitno v ospredju tudi pri Flisovem vodenju UKC Maribor. Sodeč po virih iz UKC Maribor, se je po Flisovih navodilih moralo spremeniti pogoje za zasedbo delovnega mesta zdravnik specialist na oddelku za onkologijo, kjer je nameraval zaposliti svojo sestro. Poglejmo podrobnosti. Spremembe sistematizacije na oddelku za onkologijo naj bi potekale mimo običajne prakse; Flis je predlagal spremembo pogoja za zasedbo delovnega mesta zdravnik specialist v enoti za paliativno oskrbo z namenom, da se lahko zaposli njegova sestra Ivica Flis Smaka, zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki ima sicer Zdravstveni center Flis s koncesijo za področje fiziatrije. Ta se je kot koncesionarka vključila v delo v UKC Maribor v času epidemije, kljub temu, da področje fiziatrije ni sodilo med izjeme, ki so se smele opravljati v času epidemije.
Vendar, sodeč po virih iz UKC Maribor, Flisova sestra dela ni opravljala niti na Inštitutu za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki pokriva področje fizikalne in rehabilitacijske medicine, niti v okviru covid oddelkov. Delo naj bi opravljala na Oddelku za onkologijo na področju paliativne oskrbe, kljub temu, da tega področja do tedaj ni pokrival fiziater. Hkrati je bilo tedaj na voljo tudi več specializantov, ki bi jih UKC Maribor lahko premestil na delovna mesta, kjer je bilo to potrebno, saj veliko oddelkov ni izvajalo nenujnih storitev. Ivica Flis Smaka je kasneje podala poročilo o opravljenem delu, vendar brez informacije, kje je bilo delo opravljeno. Predstojnica oddelka za onkologijo pa naj bi podala informacijo, da zdravnica dela ni opravljala na oddelku za onkologijo.
S covid dodatki na 100 odstotkov višjo plačo
Posebno poglavje, ki zaznamuje Flisov način upravljanja financ, so izplačila covid dodatkov. Prav pri izplačilu visokih dodatkov naj bi se v času njegovega vodenja UKC Maribor pojavile številne anomalije. Tako naj bi okoli 200 zaposlenih v času epidemije prejelo izjemno visoke zneske s covid dodatki, ki so presegali 17.000 evrov. To se je zgodilo v obdobju 13. marca do 31. maja 2020 (dva meseca in pol) ter od 19. oktobra 2020 do 15. junija 2021 (osem mesecev), ko so se omenjeni dodatki izplačevali. Če je za obdobje prvega vala epidemije Svet zavoda UKC Maribor dal soglasje k izplačilu dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v višini 30 odstotkov za vse evidentirane ure dela za direktorja in strokovnega direktorja UKC Maribor, je bil v obdobju druge epidemije izplačan dodatek za delo v nevarnih pogojih po sklepu direktorja v višini 65 odstotkov za 50 odstotkov evidentiranega delovnega časa.
Flis naj bi že pet dni po razglasitvi izrednih razmer, ko se je celotna država ukvarjala s tem, kako zagotoviti zaščitna sredstva, najprej poskrbel za dvig lastne plače in plače ožjega vodstva. To naj bi naredil s spremembo sklepa, s katerim je določil delavce, ki jim pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah, in to brez soglasja sveta ter brez podlage v statutu ali zakonu. Na osnovi tako sprejetega sklepa naj bi nato sebi in svojim pomočnikom dvigoval odstotek dodatka, dokler ni dosegel 100-odstotnega dodatka na mesečno plačo. Po javno dostopnih podatkih je znašala Flisova plača pred epidemijo covid 19 brez vseh dodatkov 5.042 evra bruto, kasneje pa naj bi si jo Flis povečal za sto odstotkov, torej na 10.084 evrov. S takšnim ravnanjem naj bi Flis kršil zakon in si s tem omogočil okoriščanje, šlo pa naj bi tudi za sum zlorabe položaja.
Sodeč po neuradnih informacijah naj bi Vojko Flis tudi pri novem delodajalcu v že omenjenem Sanatoriju Rožna dolina nadaljeval s prakso dvomljivega nagrajevanja in izplačil dodatkov sebi ter svoji ožji ekipi, zaradi česar pričakujemo odgovor, ki bi pojasnil, za kakšne malverzacije gre in ali drži, da naj bi interna finančna revizija pokazala na sum nezakonitega poslovanja. Da je javnost do teh informacij upravičena, čeprav gre za zasebno podjetje in bi torej v tem primeru bil oškodovan zasebni lastnik in ne javna sredstva, utemeljujemo z dejstvom, da je Vojko Flis napovedal svojo kandidaturo za izjemno pomembno politično funkcijo – za župana mesta Maribor. Zato ima javnost pravico izvedeti, kaj se skriva za temi govoricami in ali ni morda Vojko Flis v svojih dosedanjih vodilnih funkcijah razvil način izjemno spornega delovanja, za katerega obstaja resna bojazen, da bi ga lahko prenesel tudi v politiko.
Andrej Žitnik