fbpx

Lekarniška zbornica Slovenije po praznikih svetuje zmernost pri prehranjevanju in čim več gibanja

Foto: Freepik

Med božično-novoletnimi prazniki se radi pregrešimo in uživamo bolj kalorično hrano, ki nam da dodatno energijo in ogreje naše telo. Po drugi strani pa lahko prenajedanje vodi do utrujenosti, lenobe in slabe volje. Po prazničnem času je priporočljivo, da zmanjšamo kalorično hrano in v svoj jedilnik vključimo zdravo in uravnoteženo prehrano s  čim več vlakninami in balastnimi snovmi ter vitamini in minerali. “Priporočam, da v prehrano vključite vse vrste sadja in zelenjave, žito in žitne izdelke, kruh, polnozrnate izdelke, meso,  čim več rib, manj mastno mleko in mlečne izdelke ter pijete veliko vode oz. nesladkanega čaja. Čim bolj se izogibajte hrani z malo vlakninami, predvsem živilom iz bele moke, rižu, slaščicam, slanemu pecivu in čokoladi,” svetuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.

V zimskem času se pogosto zgodi, da se razvije sezonska motnja razpoloženja, občutek brezupa in nemoči, tesnoba in razdraženost ter težave z obvladovanjem stresa, ki se kažejo v večji potrebi po hrani in spanju. Zato je pomembno, da smo pozimi čim bolj aktivni, saj športne dejavnosti, zlasti na prostem, okrepijo naš imunski sistem in blagodejno delujejo proti stresu in depresiji. “Med pozitivne učinke redne telesne dejavnosti štejemo tudi učinek na obvladovanje telesne teže ter zmanjševanje tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni in srčnega infarkta, povečanje ravni “dobrega” HDL holesterola in zniževanje ravni “slabega” LDL holesterola, izboljšanje poteka sladkorne bolezni tipa 2, nadzorovanje zvišanega krvnega tlaka ter vzdrževanje kostne in mišične mase in posledično preprečevanje zlomov kosti,” poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.

Za zimsko depresijo so dovzetnejše ženske pred menopavzo. Eden od razlogov je močnejša povezanost ženskega hormona estrogena z delovanjem serotonina in melatonina, medtem ko je le nekje petina vseh primerov te bolezni diagnosticiranih pri moških. Do take razlike med spoloma najverjetneje privedejo tudi kulturni dejavniki, kot so družbene norme in vrednote glede spolnih vlog. Koristi gibanja na svežem zraku so poleg večje odpornosti tudi zmanjševanje ravni stresa in depresije, ki je pozimi pogosta zaradi manjše izpostavljenosti dnevni svetlobi. “Aktivna vadba ima velik pomen za upočasnitev procesa staranja, izboljšuje telesno in duševno zdravje ter vpliva na dobro počutje in splošno zadovoljstvo z življenjem. Svetujem, da izberete takšno vrsto vadbe, ki je ustrezna glede na fizično zmogljivost in jo začnete izvajati počasi glede na svoje zdravstveno stanje, starost in spol. Začnete lahko s sprehodom ali tekom v naravi in vajami, ki jih lahko izvajate doma. Priporočam predvsem vaje za gibljivost, vaje za moč in vaje za ravnotežje, ki se lahko individualno ali skupinsko izvajajo doma ali na prostem v naravi. Lahko se tudi razgibavate, hodite in plavate,” je še zaključila sogovornica.

Andrej Žitnik