Ministrstvo za okolje in prostor je izpostavilo pobudo o vzpostavitvi brezogljičnih šol. Gre za skupno pobudo ministrstva za okolje in prostor ter ravnateljev slovenskih šol. Projekt bi se tako lahko pričel izvajati že septembra, ko bi skoz pilotne projekte, koncept lahko preizkusili in s tem tudi prišli do prvih rezultatov. Če bodo rezultati pozitivni, bi lahko koncept brezogljičnih šol ponudili različnim zavodom po državi in tudi v mednarodnem okolju, so še sporočili z okoljskega ministrstva.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je z ravnateljema Osnovne šole Dol pri Ljubljani in III. osnovne šole Celje podpisal pismo o nameri za oblikovanje mednarodne mreže brezogljičnih šol, zmanjševanje ogljičnega odtisa in okoljsko ozaveščanje mladostnikov. Minister si želi čim boljših rezultatov projekta, h kateremu upa, se bo v prihodnosti pridružilo več šol.
Vizjak je ob podpisu pisma o nameri spomnil, da mora Slovenija skladno z evropskimi predpisi, pripraviti dolgoročno strategijo o zmanjševanju ogljika vse do leta 2050, na tej poti pa analizirati vse sektorje, v katerih se povzroča največ emisij in jih znižati. “Šlo bo za sklop večjih dejavnikov, od učinkovite rabe energije vse do obnovljivih virov, trajnostne mobilnosti in do skrbnega ravnanja z odpadki in hrano. Vse skupaj tvori celoto brezogljičnosti. Gre za vrsto aktivnosti za vzgojo mladih in angažmaja učiteljskega kadra,” navaja in izraža upanje, da bo k projektu pristopilo čim več šol, je sporočil za RTV.
Minister mag. Vizjak je podprl vzpostavitev mreže brezogljičnih šol 🏫🧑🌍
Z ravnateljema OŠ Dol pri Ljubljani in III. OŠ Celje je podpisal pismo o nameri za oblikovanje mednarodne mreže brezogljičnih šol ter zmanjševanje ogljičnega odtisa in okoljsko ozaveščanje mladostnikov. pic.twitter.com/v0Fj8pqpmL
— Ministrstvo za naravne vire in prostor | MNVP (@rs_mnvp) July 2, 2020
Svoj glas želijo širiti v Evropo
Svojo idejo želijo razširiti tudi po Evropi in sicer preko programa Erasmus+, ki bi ga skupaj s partnerskimi šolami iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske, prijavili na centru za mobilnost in na evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius), kar bi lahko bila osnova za širitev ideje o mreži takšnega modela šol po Evropi, hkrati pa se zavedajo, da se vse spremembe začnejo pri mladih. Ravnatelj OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani Gregor Pečan je povedal, da je ideja, ob spremljanju vseh dogajanj, ki zaznamujejo svet, zorela več kot leto dni. “Pri mladih je treba začeti z vzgojo za spremembo dojemanja odnosa in spremembo njihovega odnosa do okolja,” je zatrdil.
Ravnatelj tretje osnovne šole Celje Aleksander Verhovšek pravi, da osnovne šole, sicer že izvajajo različne ukrepe na področju varstva okolja. Želi si več sinergije med pristojnimi ministrstvi in osnovnimi šolami, projekt pa bi tako lahko povezal tudi srednje šole in vrtce. “Zavedamo se, da moramo delati na celotni populaciji. To mora postati naš način življenja in razmišljanja,” še ugotavlja.
Projekt brezogljičnih šol bodo septembra uradno pričeli izvajati pilotni vzgojno izobraževalni zavodi in bo podlaga za pričetek širitve ideje mreže brezogljičnih šol širom Evrope. 🇸🇮🇪🇺🌍
Več → https://t.co/59tpoF4cs1 #varujmoOkolje #spodbujajmoRazvoj pic.twitter.com/mSLCyAwopc
— Ministrstvo za naravne vire in prostor | MNVP (@rs_mnvp) July 2, 2020
Ministrstvo za okolje in prostor pa trenutno že izvaja projekt LIFE, ki je finančni instrument Evropske unije. Ta je v celoti namenjen podpori ukrepov na področju politike varstva okolja, ohranjanja narave in podnebnih ukrepov. Med drugim tudi vodijo projekt LIFE-IP CARE4CLimate, v sklopu katerega, skupaj s 14 partnerji, spodbujajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s fokusom na naslednje desetletje. Projekt je načrtovan vse do leta 2026. V sklopu projekta se bodo ukvarjali s promocijo trajnostne mobilnosti in učinkovite rabe energetskih virov, razvojem obnovljivih virov energije, zmanjšanjem količin odpadne hrane in v blaženjem podnebnih sprememb ter usmerjeno rabo tal za prehod v družbo brez ogljika.
Sara Kovač