fbpx

Ob svetovnem dnevu voda: Slovenskemu “vodnemu” bogastvu namenjeno kar dvakrat več finančnih sredstev

Foto: Twitter

Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, bo letos namenjen ozaveščanju o podzemnih vodah. Nosilna tema bodo tokrat vode, ki so nevidne, pa vendar je njihov vpliv viden povsod, zato je pomembno, da se tega skritega zaklada zavedamo in cenimo dejstvo, da nam je glede na nekatere predele sveta, ki tega ne morejo trditi, na voljo. Zaradi zavedanja pomembnosti ohranjanja vodnih virov je tokrat prvič v novejši zgodovini Slovenije s strani države zagotovljeno financiranje investicij v manjše vodovodne sisteme po celotni državi, kar doslej ni bilo sistemsko urejeno.

Ko govorimo o podzemni vodi, govorimo o skoraj vseh tekočih sladkih vodah. Ta podpira oskrbo s pitno vodo, sanitarne sisteme, kmetijstvo, industrijo in ekosisteme. Na žalost podtalnico v številnih mestih ljudje čezmerno uporabljajo in onesnažujejo, medtem, ko drugje enostavno ne vemo, koliko vode je na razpolago. Podzemna voda ima ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe, zato je sodelovanje pri trajnostnem upravljanju tega dragocenega vira nujno. Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) vodam posveča posebno skrb, tako z vidika oskrbe kot z vidika varnosti, prav tako pa bo povečalo investicijsko aktivnost na področju voda, in sicer bo v obdobju 2021-2027 iz sredstev kohezijskega sklada, sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter iz Sklada za vode, letno namenilo dvakrat več sredstev za ta namen.

Slovenija med bogatejšimi z vodnimi viri
Slovenija se po vodnih virih uvršča med z vodo razmeroma bogate države, saj Slovensko ozemlje pripada z 81 % vodozbirnemu območju Črnega morja in z 19 % vodozbirnemu območju Jadranskega morja. Slovensko bogastvo šteje 7000 izvirov iz katerih smo preskrbljenih s pitno vodo. Ministrstvo za okolje in prostor je v tem mandatu pospešilo pripravo in sprejem uredb o varovanju vodnih virov, od marca 2020 jih je bilo sprejetih pet, več kot 20 jih je v pripravi, odpravili pa so tudi zaostanke na področju koncesij za rabo vode. V aktualnem mandatu je minister Andrej Vizjak na MOP pospešil pripravo in sprejem uredb, od marca 2020 do marca 2022 sprejetih 5, več kot 20 jih je v pripravi.

Usklajene politike na področju kmetijstva
Na večje povpraševanje o vodi vpliva več dejavnikov, glavni pa so rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj. Glede na pričakovano rast svetovnega prebivalstva, za katerega se ocenjuje, da bo do leta 2050 doseglo 9 milijard, to pomeni, da se bo tudi proizvodnja hrane morala povečati za 60 odstotkov, ob čemer približno 40 odstotkov vse vode, ki se uporablja za namakanje, prihaja iz vodonosnikov. Kritične so predvsem države, kjer jim voda primanjkuje. Kakovost podzemne vode resno ogrožajo tudi pesticidi in gnojila v kmetijstvu, kar pa je mogoče urediti z usklajenimi politikami. Poleg obstoječe Uredbe o nadomestilih za kmetovanje na najožjih vodovarstvenih območjih, je bila sprejeta tudi Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki je podaljšala obstoječi sistem izplačevanja nadomestil kmetom, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I). V pripravi so nove strokovne podlage za ureditev višine nadomestil kmetom, ki kmetujejo na VVO I, saj veljavna uredba o nadomestilih poteče konec letošnjega leta.

Dvakrat več finančnih sredstev namenjeno vodam
Ministrstvo za okolje in prostor namenja kar dvakrat več finančnih sredstev za redno vzdrževanje vodotokov, pri čemer namenja tudi večjo pozornost zmanjševanju poplavne ogroženosti v vseh porečjih v Sloveniji. V okviru svojih pristojnosti Direkcija Republike Slovenije za vode izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo na področju urejanja voda.

V letu 2022 je za zagotavljanje poplavne varnosti ministrstvo namenilo 241,4 milijona evrov sredstev, od tega 107,2 milijona evrov evropskih sredstev. V letu 2022 je za celotno državo predvidenih 41 projektov. Finančne investicije v poplavno varnost: z 31,6 milijona evrov v letu 2018 so se povečale na 241,4 milijona v letu 2022. V letu 2020 je bilo v okviru protipoplavnih ukrepov izvedenih za 18,1 milijona evrov investicij, v letu 2021 pa za 22,5 milijona evrov. V letu 2022 je načrtovana poraba sredstev v višini 59,2 milijona evrov. Za namen vzdrževanja vodotokov je bilo v letu 2020 porabljenih 28,2 milijona evrov sredstev, v letu 2021 50,3 milijona evrov.

Tanja Brkić