fbpx

Pred 18 leti se je poslovil oče slovenske osamosvojitve dr. Jože Pučnik

Jože Pučnik (Foto: Muzej novejše zgodovine)

Mineva 18 let odkar nas je zapustil oče slovenske osamosvojitve dr. Jože Pučnik. Pučnik je bil velik domoljub, politični zapornik in temeljni gradnik ter pobudnik slovenskega osamosvajanja, v središču demokratičnih procesov ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. V času osamosvajanja Slovenije je vodil koalicijo Demos, ki je bila zaslužna za uresničitev plebiscita in izvedbe samega postopka osamosvojitve. Pučnik je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Socialdemokratske zveze Slovenije, danes znane kot Slovenske demokratske stranke, kasneje pa je bil tudi njen voditelj. Kot poudarjajo v njegovi stranki pa je njegov življenjski moto bil boj za resnico in blaginjo slovenskega človeka. 

Dr. Jože Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v katoliški kmečki družini, v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Že v svojih mladostniških letih je znal jasno in glasno zagovarjati svoja stališča in prepričanja ter kritično opozoriti na napake jugoslovanskega totalitarnega sistema.

Nihče ni prehodil tako trnove politične poti kot Pučnik, ki je bil zaradi svobodomiselnosti in kritičnosti preganjan že v gimnazijskih letih. Med drugim je bil že v šolskem časopisu Iskanja kritičen do takratnega nedemokratičnega režima, zaradi česar so ga kaznovali in ni mogel opravljati zaključnega izpita. Nobena kazen in mučenje pa Pučnika ni ustavila pri tem, da bi iskal in se boril za resnico.

dr. Jože Pučnik

V Reviji 57 je objavil članke, ki so kritizirali gospodarsko politiko komunističnega sistema in bil zaradi tega obsojen na devet let zaporne kazni, saj naj bi, po mnenju jugoslovanskega režima, s pomočjo člankov spodkopaval socialistično ureditev. Zaradi svojega delovanja, predvsem kritičnega pisanja o komunističnem režimu, je bil dvakrat obsojen in zaprt, tudi v samici, ter mučen. Pučnik je bil po petih letih izpuščen, še v istem letu pa je izdal članek “Problemi našega kmetijstva”, s katerim je opozoril na neučinkovito kmetijsko politiko, zato ga je oblast ponovno zaprla.

Zaradi kritike takratne oblasti je moral službo najti v tujini
Po izpustitvi leta 1966 ni uspel dobiti službe, zato je bil primoran poiskati svoje karierne priložnosti poiskati v tujini. Ustalil se je v Nemčiji, kjer je doktoriral iz filozofije in sociologije ter postal predavatelj na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu. Obsodbi služita kot vzorčni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izražajo svoje nasprotovanje totalitarnem sistemu. Vseeno pa se Pučnik kasneje ni nikoli maščeval, kljub temu, da so mu z zaporom vzeli devet let življenja. Zavračal je osebne maščevalne spopade; hotel je le sistemske spremembe, da bi se njegova izkušnja ne ponovila pri komu drugemu.

Dr. Jože Pučnik je vodil koalicijo Demos, ki je uspešno izpeljala plebiscit in popeljala Slovenijo v pot samostojnosti (Foto: Posnetek zaslona)

Kljub izgnanstvu je bil z mislimi in srcem vedno v domovini, v Sloveniji. Njegov odhod je bil zgolj začasen. Sredi 80. let je ponovno objavljal v Sloveniji, v alternativnem zborniku Nova revija, kjer je formuliral zahteve po večstrankarskem parlamentarnem sistemu. Pučnik je sodeloval pri ustanovitvi Socialdemokratske zveze Slovenije in kasneje prevzel njeno vodenje. V času osamosvojitvenih procesov je vodil koalicijo Demos, ki je zmagala na prvih večstrankarskih volitvah, uspešno izvedla plebiscit za samostojno Slovenijo, popeljala slovenski narod v samostojnost in jo ubranila pred napadom JLA.

Prvi predsednik DEMOS-a dr. Jože Pučnik. (Foto: Arhiv Nova24tv)

Prvi predsednik DEMOS-a dr. Jože Pučnik. (Foto: Arhiv Nova24tv)

Po razpustu Demosa je dr. Jože Pučnik nadaljeval pot kot poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. V mandatu od leta 1992 do 1996 je vodil Preiskovalno komisijo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev. Po končanem poslanskem mandatu se je umaknil iz aktivne politike, a ostal častni predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije. Pučnik je umrl 11. januarja leta 2003, v čast očetu slovenske osamosvojitve pa je vlada leta 2007 sklenila, da bo po njem poimenovala ljubljansko letališče.

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (Foto: STA)

Ni samostojne Slovenije brez Jožeta Pučnika
Pučnikovo dediščino danes vse bolj vrednotimo in spoštujemo. Samostojno Slovenijo si brez njegovega posega v slovenski politični prostor težko predstavljamo, saj je Slovenija na podlagi njegovega udejstvovanja dosegla vse tiste cilje, ki si jih je zadala v času demokratičnih premikov. Življenjski moto dr. Jožeta Pučnika v slovenski politiki sta bila boj za resnico in boj za blaginjo slovenskega človeka. Pučnik je slovenskemu narodu prinesel veliko delo, njegova izročila pa bi bilo potrebno spoštovati in se boriti za resnico in blaginjo človeka še naprej.

Predsednik vlade Janez Janša se je poklonil Jožetu Pučniku na njegovem grobu (Foto: SDS)

V poklon Pučniku je predsednik SDS Janez Janša skupaj s predsednikom občinskega odbora SDS Slovenska Bistrica na njegov grob položil cvetje. Ob položitvi cvetja sta bila prisotna tudi poslanka SDS Karmen Furman in župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar.

Sara Rančigaj