Na današnji dan leta 1991 se je v Poljčah pričel dvodnevni posvet Demosovih poslanskih klubov, na katerem naj bi razpravljali tudi o predlogu zakona o denacionalizaciji.
Pravosodni minister Rajko Pirnat je pred tem v pogovoru za Dnevnik pojasnil, da je medresorska komisija naklonjena vračanju premoženja v naravi, če pa to ni mogoče, bo kmetom ponujeno nadomestno kmetijsko zemljišče ali izplačilo odškodnine v obliki obveznic, kapitalskih delnic ali delnic sklada za razvoj. Gozdove naj bi vračali v naravi le kmetom in tistim, ki bodo izjavili, da nameravajo kmetovati, drugim pa bi izplačali odškodnino. Stavbna zemljišča bi vračali v naravi le v primeru, če ima upravičenec ali nekdanji lastnik to že v uporabi, sicer pa v obliki odškodnine. Upravičenci naj bi bili po Pirnatovih besedah le fizične osebe, ki so imele ob odvzemu premoženja jugoslovansko državljanstvo, pravne pa ne. “To denimo pomeni, da neko tuje podjetje, ki je bilo kot tako pri nas razlaščeno, ne bi bilo upravičeno do odškodnine.” Izjema bo le Cerkev, ki se bo z državo sama sporazumevala o vračanju.
Sobotni konflikt v Poljčah
Poleg omenjenega perečega vprašanja denacionalizacije so se Demosove stranke razhajale še ob nekaterih drugih vprašanjih (demilitarizacija, privatizacija, zadruge …), glede katerih se po besedah prvaka SKZ-LS Ivana Omana sploh še niso usklajevali. Oman je na posvetu pričakoval razhajanja zlasti glede demilitarizacije Slovenije, ki jo je zagovarjal tudi sam (na tem posvetu so omenjeno temo poudarjali zlasti Zeleni), ni pa se strinjal, da bi to zapisali tudi v ustavo. Toda osrednji temi sobotnih pogovorov sta bili nazadnje zlasti vprašanje osamosvajanja Slovenije na podlagi plebiscitarne odločitve in s tem povezano oblikovanje oziroma spreminjanje ustave. Demosovi poslanci, vladni ministri in vidnejši predstavniki koalicijskih strank so se zavzeli za čimprejšnje ustavne spremembe, s katerimi bi na ozemlju Slovenije odvzeli pristojnosti zveznim organom. Jože Pučnik je zagovarjal čim krajšo ustavo, ki bo razbremenjena odvečnega ideološkega balasta in večine spornih točk. Poslanec Liberalne stranke Vitomir Gros pa je poskrbel za manjši konflikt, ko je vprašal, kaj na Demosovem posvetu počnejo člani vlade, ki niso člani Demosovih strank, med njimi celo člani ZKS ‒ SDP. Proti Grosu je ostro nastopila Spomenka Hribar, zatem je slednji zapustil sejo.
Sobotni medijski temi
Več slovenskih medijev je 12. januarja objavilo poziva novoustanovljene zunajparlamentarne Socialdemokratske unije Slovenije (SDUS) republiški skupščini in republiškemu predsedstvu. Na prvo je naslovila zahtevo za izvedbo takojšnjih volitev, ki jih zahteva spremenjeni položaj po plebiscitu, na drugo pa zahtevo, naj takoj prevzame pobudo v razpravi o Sloveniji brez vojske in ustavi dejavnosti v smeri militarizacije. “V tem gospodarskem zlomu in zaostrenih socialnih razmerah si Slovenija svoje vojske ne more privoščiti, saj je finančno prešibka,” so poudarili.
Odmevi na memorandum
Podpora slovenske skupščine vladnemu memorandumu glede urejanja gospodarskih odnosov v Jugoslaviji je odmevala ves konec tedna. Vendar so mediji vsebinska vprašanja (priprava zakona o Narodni banki Slovenije, vprašanje valute, vprašanje delitve jugoslovanskega premoženja in dolgov, socialne varovalke, iskanje rešitve za sporazumno razdružitev SFRJ in tako dalje) večinoma površno omenjali, bolj pa so se osredotočali na domnevne pomanjkljivosti vladne gospodarske politike, citirali kritike iz vrst gospodarstva in opozicije, izražali pomisleke glede uvedbe lastne valute in v naslovih in mastnem tisku poudarjali Peterletovo napoved padca kupne moči in življenjskega standarda za okrog 30 odstotkov. Dnevnik je tako v naslovu povzel vladni program z besedami: Edini cilj denarne politike – trdnost valute ob padcu plač.
mag. Jurij P. Emeršič