Predsedstvo SFRJ je 9. januarja 1991 obravnavalo Informacijo o nepooblaščeni ustanovitvi oboroženih enot v SFRJ, v kateri je bil govor o nelegalnem uvozu in nakupu orožja ter organiziranju oboroženih enot zunaj JLA in Teritorialne obrambe.
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo, ki je informacijo pripravil, na seji ga je takrat zastopal Veljko Kadijević, je predvsem Hrvaški, v manjši meri pa tudi Sloveniji očital, da sta se tajno oboroževali. Predsedstvo je na podlagi obravnavanega dokumenta izdalo ukaz o razpustitvi vseh oboroženih enot, ki niso del Oboroženih sil SFRJ, ter o oddaji orožja, za oboje je določilo rok deset dni.
Člana predsedstva iz Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Stipe Mesić, sta glasovala proti uveljavitvi ukaza, Mesić je sejo predsedstva nato tudi protestno zapustil.
Na sklep Predsedstva SFRJ se je odzval republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša in v izjavi za javnost zapisal: “Teritorialna obramba RS je organizirana v skladu z zveznimi in republiškimi predpisi, zato se ukaz Predsedstva SFRJ v nobenem delu ne more nanašati na štabe, enote, zavode in posamezne pripadnike teritorialne obrambe. Organi RS so sposobni in odločeni zagotoviti zaščito vseh prebivalcev naše republike, zato dodatna zaščita JLA ni potrebna.”
Herman Rigelnik: “Ne gre za ozadja in zamero!”
Del gospodarske ekipe slovenske vlade na čelu s predsednikom Lojzetom Peterletom se je sešel z delegacijo vodstva koncerna Gorenje, katerega predsednik poslovodnega odbora Herman Rigelnik je po osmih letih vodenja podjetja odstopil s položaja. Nenavadno je sicer bilo, da je mesec dni pred odstopom z upravnim odborom podpisal novo petletno individualno pogodbo za vodenje podjetja.
Rigelnik je zavrnil špekulacije, da naj bi odstopil zaradi političnih pritiskov. Njegovo pismo podpredsedniku vlade Mencingerju, v katerem pojasnjuje razloge za odstop, je objavil Dnevnik. V njem je priznal, da je podjetje v zelo občutljivem obdobju, saj se je Gorenje dogovarjalo o strateškem sodelovanju z družbama General Electric in BSHG, hkrati pa je bilo pod pritiskom domačega dogajanja zaradi inflacije, visokih obresti, tečaja dinarja, srbske blokade in velikih državnih dajatev. Tudi stroški zaradi poplav, ki so podjetje prizadeli jeseni, so bili visoki, država pa jim do začetka leta ni izdatneje priskočila na pomoč.
Gorenje je sicer ustvarjalo deset odstotkov slovenskega družbenega bruto proizvoda, zato je vlada po Peterletovih besedah vodstvu podjetja ponudila vso podporo. Vodstvo Gorenja je vladi zagotovilo, da je bil kandidat za prevzem vodenja podjetja že izbran, zato naj ne bi prišlo do diskontinuitete.
LDS o zaupnici Peterletovi vladi, Pučnik o spremembah v Demosu
LDS je na seji izvršnega odbora sprejel sklep, s katerim je od vlade zahteval predstavitev programa dela za leto 1991. Če tega vlada v januarju ne bi predstavila, bi liberalni demokrati predlagali glasovanje o zaupnici. Na seji so obravnavali tudi delo ministrov, kritični so bili do zunanje in obrambne politike, do resorjev sociale, kulture in gospodarstva.
Jože Pučnik je javnosti predstavil spremembe v delovanju vodstva Demosa, saj se je koordinacija predsednikov strank spremenila v Svet Demosa, v katerega so bili vključeni tudi predsedniki klubov v skupščini in njen predsednik, pa tudi predsednik vlade. Na vsebinskem področju je Pučnik takrat zatrdil, da bo Demos dajal večji poudarek reformi gospodarskega sistema, sociali in odnosom z Jugoslavijo.
Vika Potočnik je Lojzeta Peterleta spraševala o uvažanju orožja v Slovenijo
Predsednica komisije za mirovno politiko pri skupščini Republike Slovenije, Vika Potočnik, se je odločila za javno objavo pisma izvršnemu svetu Slovenije glede kupovanja orožja in odnosa do JLA. V pismu je postavila več vprašanj, in sicer glede višine sredstev, ki so namenjena za obrambo v zveznem proračunu, katera slovenska podjetja so neposredno ali posredno povezana z vojaško industrijo, koliko kadrov je povezanih z JLA in TO, koliko je vojaških objektov in kako slovenska zakonodaja ureja to področje.
Poseben sveženj vprašanj pa se je nanašal na ugibanja o uvozu orožja v Slovenijo. V primeru, da do tega pride, jo je zanimalo, za kakšno višino sredstev gre in kdo je to odobril.
Jani Drnovšek