“Osmi protikoronski paket je nujen in učinkovit, po njegovem sprejetju pa bo treba začeti razmišljati o izhodni strategiji,” je na novinarski konferenci dejal vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije dr. Matej Lahovnik. Ključnega pomena bodo po njegovih besedah ciljno usmerjeni razpisi za oživitev gospodarskih dejavnosti, pri čemer se bodo pred največjim izzivom znašle storitvene dejavnosti, kot so turizem, gostinstvo in prevoz potnikov.
Vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije Matej Lahovnik je kot prvo izpostavil, zakaj so se lotili priprave osmega protikoronskega paketa. Kot je dejal, glede na epidemiološko sliko ni opaziti, da bi se okrevanje gospodarstva pojavilo pred prvo polovico leta 2021, stanje pa je primerljivo z zadnjim četrtletjem leta 2020. “Pomembnejše okrevanje gospodarstva pa lahko pričakujemo nekako šele v drugi polovici leta 2021,” je še ocenil.
Njegova splošna ocena je, da v prihodnje ni več potrebno iskati dodatnih instrumentov pomoči, temveč je treba v naslednjih protikoronskih paketih začeti razmišljati o izhodni strategiji. “Naša ocena je, da bo druga polovica leta v znamenju res močnega okrevanja. Že spomladi se bo epidemiološka situacija zagotovo bistveno izboljšala, kar bo omogočilo sprostitev storitvenih dejavnosti. Denar bo nato začel spet krožiti, to pa bo prineslo oživitev tistih dejavnosti, ki so najdlje zaprte,” je dejal.
Obstoječe ukrepe ocenjuje kot učinkovite, čemur pričajo tudi zelo majhna odstopanja pri dokaj nizkem odstotku brezposelnosti. Izpostavlja pa, da je zaradi epidemije bistveno poslabšana plačilna sposobnost podjetij. V nadaljevanju leta ocenjuje, da bo okrevanje gospodarstva bistveno učinkovitejše s pomočjo ciljno usmerjenih razpisov za oživitev gospodarskih dejavnosti. SID banka je že pripravila poroštveno shemo za turizem in gostinstvo v višini 200 milijonov evrov, namenjeno financiranju obratnih sredstev in investicij, agencija Spirit Slovenija pa bo marca objavila 36 milijonov evrov vreden razpis za financiranje obratnih sredstev malih in srednje velikih podjetij, je naštel. Pred največjim izzivom so se znašle storitvene dejavnosti, predvsem gostinstvo, turizem, turistične agencije in prevoz potnikov, pri njihovem okrevanju pa bo zelo pomembna ponovna vzpostavitev trošenja denarja.
Z ukrepom povišanja minimalne plače in subvencioniranja le-te s strani države menijo, da so storili korak v pravo smer
Spomnil je tudi na vsebino osmega protikoronskega zakona, ki ga imajo poslanci na dnevnem redu danes, pri čemer je med drugim izpostavil, da bo država prevzela dve tretjini bremena dviga minimalne plače v prvih šestih mesecih. Glede tega je bilo veliko pomislekov in predlogov na mizi, a so v vladni svetovalni skupini po njegovih besedah kljub temu prepričani, da so se odločili prav. “Zakon o minimalni plači je slab, vendar je bil pač sprejet in je v veljavi,” je dejal.
“Približno 30 tisoč zaposlenih prejema minimalno plačo,” še pojasnjuje in poudari, da bi brez subvencije države lahko bili priča drastičnemu povečanju brezposelnosti, saj so pritiski na gospodarstvo močni. Lahovnik prav tako pozdravlja podaljšanje ukrepov kot je ukrep čakanja na delo in subvencioniranje polnega delovnega časa, saj bomo s tem lahko dosegli dobro kondicijo gospodarstva ob njegovem odprtju. V prihodnje je optimističen, saj meni, da se bo epidemiološka situacija spomladi bistveno izboljšala, kar pomeni, da se bodo lahko sprostile tudi določene storitvene dejavnosti in bo denar ponovno pričel krožiti.
Sara Rančigaj