Peter Vifan (DeSUS) ne bo več dobival nadomestila poslanske plače. Našel si je namreč službo. Vlada je na dopisni seji nekdanjega poslanca PS, SAB (ZAAB) in na koncu DeSUS Vilfana včeraj imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca (LMŠ). Sporočili so, da bo Vilfan zadolžen za področje športa. Takšnega sekretarja bi pričakovali na ministrstvu za izobraževanje, a je v parlamentu vladajočim v začetku meseca obstal predlog, da bi minister Jernej Pikalo (SD) dobil dodatnega že tretjega državnega sekretarja. Še pet dodatnih državnih sekretarjev pa bi dobili drugi ministri. Opozicijski poslanci so vladajočim onemogočili, da bi na hitro lahko zaposlili dodatne moči.
Vlada sedmih Šarčevih sekretarjev
Ni pa v zakonu omejitev pri številu državnih sekretarjev premierja. Marjan Šarec ima že šest lastnih državnih sekretarjev, z Vilfanom jih bo sedem. Počasi bo s tem premier ob ministrski imel še dodatno sekretarsko vlado. Sekretarji so že Damir Črnčec, Roman Kirn, Vojmir Urlep, Anja Kopač Mrak, Uroš Prikl in Igor Mally.
Plače teh sekretarjev so med bruto 4.500 in 4.800 evri. Vilfan je doslej dobival nadomestilo kot bivši poslanec. Ta mesec so mu v državnem zboru izplačali v bruto znesku 3.513 evrov tega nadomestila. Ker bo funkcijo sekretarja prevzel z novim letom, bo dobil še eno poslansko nadomestilo. Na volitvah poslancev je Vilfana v okraju Kočevje volilo 442 volivcev ali 6,7 odstotka. V okraju je dosegel osmi rezultat, prehitela ga je celo kandidatka SNS Alenka Jelenovič.
Za športnike in narode SFRJ
Kot poslanec se je Vilfan v prejšnjem mandatu v zgodovino vpisal kot predlagatelj zakona, ki je zagotovil državna doplačila – da bodo dobili najvišje pokojnine – vrhunskim športnikom, kar je bil Vilfan tudi sam. Ni mu pa uspelo prepričati večine, da bi uzakonili kolektivne manjšinske pravice pripadnikom narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Iz stranke DeSUS je predlog ob Vilfanu podpisal le še Uroš Prikl, ki je tudi že postal premierjev državni sekretar. Zamisel je propadla tudi, ker so se uprli drugi poslanci stranke DeSUS in del SMC, ki so opazili opozorila pravnikov v vladi o neustavnosti zamisli, da bi kolektivne manjšinske pravice dodelili še kupu narodov z Balkana. Da je to neustavno, je pozneje ugotovila tudi pravna služba državnega zbora. Februarja sem o tem zakonu poročal tako:
“Poslancem z leve je – kot sem napovedal prejšnji teden – danes uspelo zbrati dovolj glasov (36), da so v prvem branju potrdili zakon za dodatno (finančno) skrb države za narode nekdanje socialistične Jugoslavije, s katerim bi ustanovili poseben urad, ki bi skrbel le za kulturne pravice teh narodov pri nas. Ni pa gotovo, ali bo ta zakon preživel nadaljevanje procedure. Je namreč precej predvolilne vrste, že na prvi pogled ustavno sporen, vsaj deloma pa tudi oblika zlorabe oblasti poslancev, ki so v parlamentu in ki sami sebi in svojim bližnjim, ki so prišli z Balkana, urejajo privilegije, ki jih druge narodnosti, denimo Nemci, nimajo in ne bodo imeli.”
Zakon je, čeprav ga je prvi podpisnik Dragan Matić (SMC) še kar krepko popravljal (v prvih vrstah so bili še poslanci Levice in SD), pozneje res padel. Ni mogoče izključiti, da je z Vilfanom povezan tudi predlog koalicije, da bi na hitro ministrom uzakonili šest dodatnih državnih sekretarjev, ki je pa obstal v parlamentarni proceduri, ker hitrega postopka odločanja niso podprli iz desne opozicije in koalicijske Levice. Ob obeh ministrih brez listnice Petru J. Česniku in Iztoku Puriču bi po tem predlogu dva dodatna državna sekretarja dobil še minister za zdravje Samo Fakin, po eno dodatno pomoč pa minister za izobraževanje Jernej Pikalo in gospodarski minister Zdravko Počivalšek.