Violeta Tomić – v razpravi ob interpelaciji Vasku Simonitiju so bili vsi iz ozvezdja dobri, prednjačila pa je in bila še bolj dobra Violeta. Odlično je bilo, ko je dr. Vaska Simonitija razglasila za nezaposljivega, neuglednega in del fašistične janšistične diktature, za najslabšega ministra v zgodovini Slovenije. Oproščeno ji je, da je pozabila na milenijsko katastrofo na tem ministrstvu – Majdo Širca in na Jožefa Školča, ker je to storila namerno.
Violeta Tomić je znana kot prvorazredna igralka tretjerazrednih vlog, pri čemer se je ljudstvu vtisnila v spomin samo po vlogi Kurbe v istoimenski monodrami. To jo je do smrti zaznamovalo. Drugih vlog se tudi sam ne spomnim, so bile pa odlične. Zato je nekoč v mestnem gledališču padla v repertoar fundusa in odšla. Anekdota pravi, da je hotela igrati Hamleta, režiser pa ji je ponudil vlogo strupa, kar je neizmerno zamerila. Tomićeva sodi med monstruozne levičarske poslance in velikokrat se ne ve, ali je zaspana, ali pa je použila pol njive svoje belokranjske konoplje.
Matjaž Nemec – je poslanec šolane glave, o čemer lahko pred vsakim sodiščem, tudi pred ustavnim, priča njegova mati. Je poln šarmantnih neumnosti poslanskega poklica. Kot tipični komunist stare šole, postane absolutno živčen in histeričen, ko se spomni, da še vedno ni na oblasti. Takrat uporablja latinske izreke prilagojene njegovemu IQ. Zato je tudi zabaven. Velikokrat pa je militantno histeričen, kar je zaščitni znak dobrega komunista. Vsled tega ni nerazumljivo, da je enkrat hotel pretepsti podpredsednika državnega zbora Jožeta Tanka, ob interpelaciji pa je slednjega označil za neumnega. Glede na izobrazbeno pot Nemca, ta pripomba sodi med oksimorone po definiciji. Bistroumno nesmiseln je bil Nemec tudi ob vseh oznakah, pridevnikih in žaljivkah na račun ministra Simonitija. Slednji je to vzel kot del folklore tako imenovane trompetengold stranke. Stranka ponarejenega zlata demokracije. Besen na ministrove oznake, da je nič, ne pa nekdo, je Nemec potegnil še poslednji komunistični argument češ, da se Simonitijev oče v grobu obrača. No, tudi podlost, poleg laži je duša komunizma.
Marko Koprivc – srce atovo boljševiško, partijski baletnik na parlamentarnem odru. Ljubkovalno mu pravijo Muki iz ukradene vile. Gre za častilca vodje morilske diktature in ponosnega naslednika najbolj nasilne grupacije v zgodovini Slovencev. Ker je demokracija, je Koprivc tudi v interpelacijski razpravi dokazoval, da je brez elementarne dostojnosti in da je laž res nesmrtna duša komunizma. Zaradi vsega tega Koprivc prihaja iz časa, ko je bil strel v hrbet demokratični odgovor na drugače misleče. Tega ni sam kriv, ker je vse podedoval. Tudi zato se je poklonil Kidriču.
Luka Mesec –je tipični predstavnik koalicije sovraštva v slovenskem političnem prostoru. Človek, ki je znan po svojih amaterskih ekonomističnih paberkovanjih, z a katerega je kultura kultura razbijaštva, groženj, nočnih grafitarskih akcij – je v tem smislu obračunaval tudi z dr. Simonitijem in nadgrajeval levičarsko poulično retoriko. To je retorika, ki ne priznava nobenega argumenta, ki se norčuje iz resnic in ki vodi vse do leta 1945, da se marsikdo vpraša, kje je sploh še normalnost. Vsaka njegova razprava je grožnja narodu, kar je normalno, ker levičarje ne zanimajo ljudje. Zato marsikdo ob posnetkih z Marsa, kjer sta samo kamen, prah in pepel, meni, da je to njegova idilična levičarska podoba. Mesec je Mars – prazen, puščava argumentov, kamen dostojnosti, prah intelekta.
Marko Bandelli – tudi najhujši pesimisti niso pričakovali, da bo v imenu SAB svoj pamflet proti Simonitiju predstavil na vseh socialnih omrežjih razglašen nosilec betonskega odličja primitivizma prve stopnje. A v demokracijah je tudi to mogoče. Zadnjič je predsednika državnega sveta ozmerjal s kretenom, desnico označil za golazen, ob interpelaciji pa se je zaplezal z izjavo, da je bil obračun partije z nekaterimi dobro dejanje in te fašiste so potem poslali na Goli otok. Zato pričakuje, da bi to prakso poštene zgodovine bilo potrebno obnoviti. Doktor zgodovinskih znanosti Simoniti si je ob tem pokril oči, ker je prvič slišal, da je Titek na Golega pošiljal fašiste, ker je doslej veljalo, da je svoje komuniste. Mali Mussolini iz Komna je v resnici tragikomična osebnost, ki pa niža že itak zelo nizke standarde levičarjev.
Lidija Divjak Mirnik – ženska zagotovo sodi v jagodni izbor tega ozvezdja. Ni se proslavila samo kot poslanka, ki v državni zbor vsakič vnaša nemir kostumografije osebne garderobe naturšček šivilje, ali kot prodajalka modrčkov na fejsbuku. Znameniti so tudi njeni nastopi, ki iz začetne prijaznosti prerastejo v vihar histerije, napadalnosti in tega je bil deležen tudi Simoniti. Parlameter ji je nekoč naštel 30 napadov na Janeza Janšo na en govor, in 12 v repliki. Je izjemna strokovnjakinja za medije, posebej za RTV in STA, kar pomeni, da je fakti ne zanimajo, ker to ni opcija njene stranke. Simonitija je dvajsetkrat odstavila, ker ne prenaša ignorance njenih argumentov in je zato najbolj škodljiv minister. Mariborčani pravijo, da v tem mestu spomenika ne bo dobila, razen onega za sramoto.
Vinko Vasle