Sredino vodenje preiskovalne komisije v DZ, kjer je bil kot priča zaslišan direktor Nove24TV Boris Tomašič, je poželo veliko kritik. Poslanka Svobode Tamara Vonta je po mnenju strokovnjakov prekoračila vsako mejo. Politični komentator Stane Granda je dejal, da je zasliševalka s prakso najbolj zavrženih stalinskih in udbovskih metod s skrajno nekulturnim obnašanjem presegla vse meje in da bi zaslišanec moral prostor po prvem vreščanju zapustiti. Strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič pa je dejal, da njen komunikacijski slog odraz načina, kako razume svojo vlogo in odgovornost v javni funkciji.
“Vodenje takšnih sej zahteva ne le znanje o temi, ki jo obravnavajo, temveč tudi veščine učinkovite in spoštljive komunikacije. Na žalost pa njen slog – ki vključuje odvzemanje besede, povišan ton, cinizem in celo žaljenje – kaže na pomanjkanje ključnih elementov profesionalne komunikacije,” je povedal Edvard Kadič.
Takšno vedenje ima več problematičnih posledic, je pojasnil strokovnjak za komuniciranje, in kot prvo navedel izgubo kredibilnosti. “Ko vodja seje ne obvlada svoje komunikacije in se spušča na raven osebnih napadov ali ciničnih pripomb, kar zmanjšuje zaupanje javnosti v delo komisije. Javnost namreč pričakuje, da bo predsedujoči v prvi vrsti zgled profesionalnosti in nepristranskosti.”
Kot drugo je navedel oviranje dialoga, kar je počela Tamara Vonta. Borisu Tomašiču je jemala besedo, ga prekinjala, kričala in na splošno imela agresiven pristop, kar po Kadičevem mnenju onemogoča konstruktivno razpravo, kar je v nasprotju z bistvom dela komisije – iskanjem resnice.
Obnašanje pod nivojem
Pri tem je Stane Granda dejal, da smo lahko bili vsi priča tipičnemu primeru nesvobode govora. “To je bilo udbovsko zasliševanje, saj ni mogel povedati enega stavka in ga je neprenehoma žalila, zmerjala in poniževala.” Vonti je očital, da je Tomašiču vnaprej vzela pravico do enakopravne obravnave in ni upoštevala nedolžnosti, dokler nisi obsojen, poleg tega pa je žalila tako njega osebno kot tudi medij Nova24tv. “To je bilo obnašanje pod vsakim nivojem,” meni Granda.
“Tomašič je bil preveč potrpežljiv”
Kadič je še opozoril, da “ne smemo pozabiti tudi na učinek na sogovornike, saj takšen slog vodi v čustveno napetost, kar zmanjša zmožnost sogovornikov za jasno in racionalno izražanje. Vzpostavlja se okolje konfliktov, ne pa razumevanja in razreševanja problemov. Ne nazadnje pa velja tudi opozoriti na negativno podobo institucije”. Granda pa pravi, da bi sam ob takem zaslišanju vstal in zapustil prostor. “Jaz bi vstal in šel ven, Tomašič je bil preveč potrpežljiv. To ni bil obračun le s Tomašičem, to je bil obračun z opozicijo.”
“Obstrukcija parlamenta obstaja kot možnost, saj po tej poti drvimo v totalitarizem najnižje vrste. Enkrat je treba reči tej antidemokratičnosti, antiintelektualizmu … konec. Opoziciji je treba dopovedati, da je enakopraven del parlamentarizma in da je njeno spoštovanje minimalni pogoj delovanja demokracije. Problem slovenskega parlamenta je potrebno spraviti pred evropski parlament,” zaključuje Granda.
Mnogi drugi komentatorji na spletnem omrežju so bili prav tako kritični. Jelka Godec je napisala, da je po njenem prekoračitev pristojnosti predsednice preiskovalke zrela za ovadbo. Bojan Požar je zapisal, da bi nam “vsaj 8 od 10 psihiatrov na podlagi tega posnetka povedalo, da s to poslanko ni vse čisto ok”. Nejc Brence pa: “Pijani od oblasti ne razumejo sveta okoli sebe.” “Če si pijan od oblasti, to pomeni, da če si trezen, si boljši, ona pa tudi trezna ni boljša. To je primer nedovoljenega obnašanja in to je bila žalitev dostojanstva parlamenta in demokracije,” pravi Granda.
Takšen javni diskurz ruši ugled celotne demokratične strukture
Komunikacija predsedujoče ne vpliva le nanjo osebno, ampak tudi na ugled komisije in celo državnega zbora kot institucije, da o njeni matični stranki Gibanju Svoboda in padcu njenega ugleda sploh ne govorimo, zaključuje Kadič. “Javni diskurz, ki se zniža na raven žaljivk in cinizma, ruši ugled celotne demokratične strukture.”
A.G.