Evropski parlament je sprejel resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji, ki jo je predlagala evroposlanka Romana Tomc. Dokument obsoja zločine komunističnega režima ter poziva k dostojnemu pokopu žrtev in ohranitvi zgodovinskega spomina. To je pomemben korak k priznanju resnice o zamolčanih pobojih in skritih grobiščih, kar presega slovenski okvir in opozarja na grozote totalitarizma.
Resolucija poudarja, da hudodelstva zoper človečnost ne zastarajo, in zahteva enako obravnavo nacističnih, fašističnih in komunističnih zločinov. V Sloveniji, kjer sta prepovedana le nacizem in fašizem, ne pa komunizem, to kaže dvojna merila. Spomin na žrtve je ključen za spravo in pravično družbo.
Odziv t. i. predsednice vseh, Nataše Pirc Musar, izražen na platformi X, je izzval kritike. Zapisala je, da obsoja zmanjševanje pomena narodnoosvobodilnega boja (NOB) in revizionizem, češ da je “nedvoumno, kdo je bil na pravi strani zgodovine”. Njen zapis insinuira, da priznanje komunističnih zločinov spodkopava NOB, kar je zavajajoče. Obsodba pobojev ne zmanjšuje pomena boja proti okupatorju, temveč razkriva temno plat povojnega režima.
Nataša Pirc Musar opozarja pred “političnim preigravanjem” na ravni EU, a sama politizira vprašanje. Namesto podpore resoluciji, ki omogoča spravo, brani ideološko dediščino, ki upravičuje zločine. Njen poziv k pokopu žrtev zveni votlo ob opozarjanju pred revizionizmom, ki ga resolucija ne spodbuja. Kritiki ji očitajo pristranskost, ki poglablja razkol. Resolucija je priložnost za zaprtje ran preteklosti, a brez ideoloških očal. Če kdo, bi morala prav ona na tej poziciji prva to priložnost podpreti, ne pa je zasenčiti z ideološkimi opozorili.
Tanja Brkić