V Rdeči dvorani Titovega Velenja, kot so ga poimenovali udeleženci, se je odvil 12. kongres Socialnih demokratov. Znova so začeli s prihodnostjo in se zakleli, da ne bodo več gledali nazaj, ampak samo še naprej. Že prvi toni kongresa – Bandiera rossa, internacionala in pesem krvave XIV. divizije, ki je za živi ščit uporabljala celo otroke – so pokazali, da je vse njihovo govoričenje navadna laž.
Da Socialni demokrati niso storili niti koraka k temu, da bi postali moderna socialdemokratska stranka, pa pričajo tudi besede, s katerimi so se pozdravljali. Namreč, ne glede na to, da ta stranka združuje najbogatejše ljudi v državi, se še vedno naslavljajo s tovariši in tovarišicami. Res zazrto v prihodnost.
Neopažen ni ostal niti prispevek zadnje solze partije Sonje Lokar. Lokarjeva, ki je v prejšnjem sistemu živela bolje od večine, ni pozabila okarati vodilnih v SD, da so tu za delavstvo, ne za pravično razdelitev bogastva. “Največja napaka, ki jo lahko naredimo Socialni demokrati, je, da pozabimo, da nismo tu zato, da naredimo idealno ravnovesje med delom in kapitalom, ampak smo tu zato, da bi delo prevladalo.” Dejan Židan, predsednik stranke, je povedal, da je slišal, da bi ga nekateri radi zamenjali, ampak je on povečal rezultat stranke in zato ostaja. Naredil pa bo v stranki dva premika: postali bodo okoljsko ozaveščeni komunisti in postali bodo še radikalnejši. Kot da slavljenje množičnih morilcev in pobojev ni dovolj levo. To sami imenujejo pogled naprej v prihodnost.
Potopljene vasi, izgubljene domačije, generacije otrok in odraslih s kroničnimi boleznimi so rezultati socialdemokratskega vodenja
“Prvič, na tem kongresu, tovarišice in tovariši, bomo naredili dva koraka. Premik v zeleno, ker brez učinkovitega boja zoper podnebno in okoljsko krizo so ogrožene vse naše vrednote, od svobode, solidarnosti, pravičnosti in tudi miru, ter premik v levo. Ker je neoliberalni kapitalizem z izkoriščanjem človeka, družbe in okolja postal največji problem, saj svet vodi v okoljsko, gospodarsko, socialno, politično in tudi varstveno krizo,” je izpostavil Židan. Komično je, da potomci ljudi, ki so uničili Šaleško dolino in jo zasvinjali do konca, zdaj govorijo o ekologiji. Židan se je pohvalil, da Velenje že od njegove ustanovitve, ko je bilo še Titovo, vodijo komunisti, kar je dobro. Na laž jih je postavila lastna multimedija. “Potopljene vasi, izgubljene domačije, generacije otrok in odraslih s kroničnimi boleznimi, mrtva dolina, ki daje več kot zmore,” je bilo mogoče slišati v filmčku, glede tega pa se je Židan pohvalil: “To so rezultati socialdemokratskega vodenja rdečega Velenja.”
Še bolj zabavna kot Židan je bila evropska poslanka Tanja Fajon, ki je dokazala, da je prava komunistka. Če partija pravi, da je okoljska kriza, potem je okoljska kriza, pa četudi znanstveniki govorijo nasprotno. “Socialni demokrati smo ta teden v Evropskem parlamentu sprejeli dogovor, da bomo pred podnebnim vrhom v Madridu dali dopolnilo, da Evropski parlament razglasi izredne podnebne spremembe,” je izpostavila Fajonova. Izrednih podnebnih sprememb torej ne bo razglasila znanost, pač pa kar Evropski parlament. Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno. Na kongresu so sicer govorili tudi o 30 milijard težkem paketu za prihodnost, a žal ne vemo, kam naj bi ta denar šel. Najbrž za okolje ali za namen vzdrževanja oblasti.
Ko se celo članstvo stranke upira sprejemu “zelene” politike
Najbolj so jo vodstvu zagodli lastni člani, ki se z obratom v zeleno sploh ne strinjajo. “Trajnostna kakovost življenja. Dajte mi povedati, kaj to pomeni?”; “Da se izbiranje kadrov dogaja za kulisami nestrokovno in nepristransko. Tudi v naši stranki tega nismo znali napraviti.”; “In sicer, v programski dokument smo uvrstili dve novi zadevi, in sicer gremo na zeleno. Super, ampak v statutu sploh nimamo okoljskega foruma. Kako bomo potem uresničevali politiko stranke?”; “In zdaj če bomo kot prioriteto uvrstili na prvo mesto zeleno politiko, ki nam ne nazadnje dostikrat v lokalnih okoljih povzroča tudi nemajhne težave zaradi določenih principov. Zaradi neke trave ne moremo zgraditi infrastrukture.”
Največja farsa pa je prišla na koncu kongresa, ko se vodilni sploh niso mogli odločiti, kaj sploh ustanavljajo. Da Socialnim demokratom za okolje ni prav nič mar, nam pove debata predsedstva, ki ni izklopilo mikrofonov. “Kaj je zdaj, zelen ali okoljski? Ne, okoljski ljudje, a razumete. A mi smo pa zelenega danes iniciirali? Ja, saj v tem je problem. O Marija, ja, to pa ne moremo. Forum starejših ima že sto članov, okoljski pa po mojem mnenju še ni tako daleč, je pa volja kongresa izsiljena sedaj.” Kongres se je zaključil po devetih urah nategovanja enih in istih tem, socialne pravičnosti, o kateri so govorili najbogatejši in najbolje preskrbljeni, in podnebne pravičnosti, o kateri so govorili ljudje brez primerne izobrazbe. Pomembno je, da zdaj veste: rdeča je nova zelena. Torej – ekologija bo v prihodnjih letih postala bankomat Socialnih demokratov. Že letos za to temo vlada namenja 184 milijonov evrov. V prihodnosti morda še več.
Hana Murn