Golobova vlada se je pohvalila, da je na lestvici držav, ki so se v letu 2023 najbolj uspešno spopadale z gospodarskimi izzivi, “ugledni” The Economist Slovenijo postavil na 20. mesto. Dodajajo, da je raziskava v analizo vključila pet ključnih kazalnikov za 35 (trdijo da povečini bogatih) držav. Po podatkih OECD je bila Slovenija v času prejšnje Janševe vlade druga država sveta po gospodarski rasti.
Vlada še trdi, da obstajajo velike razlike med državami po uspešnosti spopadanja z izzivi. Res je. Slovenija je na primer v spodnjem delu lestvice (se pravi pod povprečjem) malce pred stagnirajočo Italijo, ki že od leta 1997 ne pozna realne rasti BDP-ja in nekaj mest pred pred hirajočo Nemčijo, katere vlada, ki je z uničenjem lastne industrije in zaprtjem jedrskih elektrarn naredila ekonomski samomor – torej smo tik pred državo, ki se jo je v EU prijel vzdevek “evropski pacient”. Prav tako za primerjavo dajemo Madžarsko, ki jo je prizadela inflacija zaradi lastne valute, in Veliko Britanijo, ki čuti zapoznele učinke Brexista in evropskega revanšizma. Tako “uspešni” smo bili – pred pacienti.
Pod vodstvom vlade Janeza Janše je bila Slovenija tik pod vrhom držav OECD
Prevrtimo čas za kakšno leto in pol nazaj – začetek leta 2022. Slovenija se je pod vodstvom vlade Janeza Janše ravno postavljala na noge po uničujoči pandemiji koronavirusa, ki je povsem pohabila vsa večja svetovna gospodarstva. Po podatkih istega medija (The Economist) je Slovenija bila Slovenija med naključno izbranimi 23 državami OECD druga najbolje obvladala gospodarsko krizo, nastalo kot posledico svetovne pandemije.
Pred nami je bila le še Danska, kar nedvomno potrjuje uspešnost takratnih vladnih ukrepov pri spopadu s posledicami pandemije. Takrat smo vse naredili prav. Od vstopa v krizo do izhoda iz nje, kar je ravno obratno kot po svetovni finančni in gospodarski krizi leta 2008, ko smo po zaslugi Pahorjeve vlade izšli med zadnjimi in v času Golobove vlade, ko smo dobro izhodišče zapravili in nadaljevali levičarsko destrukcijo, katere značilnost sta krepitev centralne državne moči in uničevanje gospodarstva.
V času pandemije je Slovenija po vseh ekonomskih indikatorjih
Za oceno razlik med državami so raziskovalci primerjali podatke petih ekonomskih in finančnih kazalcev: BDP, prihodke gospodinjstev, trg vrednostnih papirjev, javno porabo in javni dolg. Med evropskimi državami so se takrat poleg Slovenije najbolje odrezale Danska, Norveška in Švedska, slabše rezultate so dosegle Avstrija, Velika Britanija, Nemčija, Italija in Španija.
Po takratnih podatkih Economista se je Slovenski BDP med pandemijo povečal za 1,2 odstotka, za kar 10,1 odstotka so se povečali prihodki slovenskih gospodinjstev, delniški trg je zrasel za 33 odstotkov, investicije pa so se povečale za 6,8 odstotka. Javni dolg Slovenije se je povišal za 7,4 odstotka, kar nas je skupno uvrstilo na zavidljivo drugo mesto.
Zimska miloščina za upokojence
Vlada se prav tako hvali s tem, da bodo upokojenci dobili zimski dodatek od 58 evrov zimskega dodatka (za tiste z nad 1024 evri dohodnine), pa do 182 evrov (za tiste s 600 evri pokojnine). Se pravi v povprečju manj kot 20 evrov mesečnega dodatka na pokojnino, medtem ko je slovenska inflacija (ki je daleč nad evropskim povprečjem) tako visoka, da niti 60 evrov na mesec upokojencem ne bi pomagalo ostati vsaj enako revni kot so danes. V resnici so vsak dan revnejši. Vlada pa se s tem še hvali.
Pravo razsežnost vojne Golobove vlade proti gospodarstvu bomo čutili komaj čez leta
Kot so takrat zapisali v The Economist, je pandemija ustvarila zmagovalce in poražence, v raziskavi 23 držav OECD pa je zajela tudi Slovenijo in v njej pristali – med zmagovalci. Golobova vlada se zdaj “hvali” da je po podobni metriki pristala na podpovprečnem 20. mestu (od 35. naključno izbranih držav – ne pa “bogatih” držav, kot zavaja vladni tviter profil).
Pri tem je pomembno opozoriti, da še vedno jezdimo na robustnosti Janševih gospodarskih ukrepov, čisto prave razsežnosti Golobove vojne z gospodarstvom najbrž ne bomo videli preden se ne obrne ekonomski cikel (3 do 5 let). Zato je tudi 20. mesto od 35. mest na pol podarjeno.
Spomnimo, da je Golob komaj po 1. januarju 2023 razveljavil dohodninsko reformo Janševe vlade, s čimer je zadal glokob in trajen udarec slovenski gospodarski konkurenčnosti. V resnično vojno z gospodarstvom je stopil komaj po poplavah, ko je napovedal, da bo večino milijardnega zneska za obnovo krilo gospodarstvo.
Že prej je zvišal davek na dobiček pravnih oseb in z višanjem davkov uničil trg najemodajalstva. Prav tako se je minimalna plača zvišala nad nivo, ki bi bil ustrezen realni rasti dodane vrednosti, kar pomeni, da bomo čez čas začeli izgubljati dragocena preprosta delovna mesta, ki nudijo zaposlitev več stotisoč Slovencem.
Golobova vlada se hvali s podpovprečnostjo
Hvaljenje s podpovprečnostjo je dober prikaz tega kar ta vlada predstavlja. Zavijanje porazov v celofan uspeha in zmag. V oddaji na RTV Slovenija smo slišali premiera Goloba, kako razlaga o neverjetnem preporodu, ki ga je država preživela pod njegovim vodstvom, pri tem pa uporablja takšne hiperbolične izjave, da so še volivci Gibanja Svoboda zavijali z očmi. Očitno je podpovprečnost njihov nivo, ki ga bodo do bridkega konca predstavljali kot uspeh.
I. K.