Nogomataši Manchester Cityja so v torek zvečer na svojem stadionu Etihad s 3:1 premagali Barcelono in tako maščevali visok poraz izpred dveh tednov, ko so v katalonski prestolnici izgubili s kar 4:0. Za četo Pepa Guardiole je dva zadetka dosegel nemški reprezentant Ilkay Gündogan, enega pa Kevin De Bruyne iz prostega strela, kar je bilo dovolj za preobrat domačih, potem ko je Lionel Messi Barco v 21. povedel v vodstvo. Magičen večer v Manchestru daje upanje domačim navijačem, da je City po osmih letih nesramnega zapravljanja za drage nogometaše zdaj vendarle pripravljen za naskok na evropski prestol.
Pred torkovo tekmo na Etihadu Manchester City na petih medsebojnih tekmah ni uspel premagati Barcelone, nekdanji trener petkratnih evropskih prvakov, Pep Guardiola, Katalonec, pa je prvi, ki mu je to uspelo. Kar daje Cityjevi zmagi še dodatno vrednost, je način, na katerega je to angleška ekipa napravila; Barcelono je nadigrala, kar v pretklosti ni uspelo takšnim trenerskim genijem, kot so Jose Mourinho, Carlo Ancelotti in Diego Simeone.
Ne čudi, da je dan po zmagi angleška nogometna javnost navdušena in piše hvalospeve prenovljenemu, Pepovemu Macnhester Cityju. “Lahko bi se za Barcelono konačlo tudi slabše,” je danes prepričan Daily Mail. Meščanom bi lahko sodnik dosodil tudi enajstmetrovko, a se to ni zgodilo; Barcina neprepričljiva obramba je bila izpostavljena ves večer.
Drugi polčas je bil kot iz sanj, saj je najprej Kevin De Bruyne z izjemnim prostim strelom iz 18 metrov v 51. minuti poskrbel za vodstvo domačih. Goste je nato z drugim zadetkom po izjemno lepi ekipni akciji dotolkel Gündogan v 74. minuti; De Bruyne je z lepo globinsko žogo za obrambo Barcelono našel Jesusa Navasa, ki je kombiniral s Sergiom Aguerom, na koncu pa se je žoga odbila do nemškega reprezentanta turških korenin, ki je še tretjič premagal gostujočega vratarja Marca Andrea ter Stegna. Tretji gol Cityja je bil tisti, ki je po mnenju angleških medijev potrdil prevlado domačih, pa čeprav je bila tudi angleška obramba nekajkrat še sila neprepričljiva.
Zmaga pa je vseeno največ pomenila Pepu Guardioli, ki je svojemu nekdanjemu delodajalcu, sicer klubu, za katerega navija od otroštva, prizadejal prvi pravi poraz, odkar je Barcelono poleti leta 2012, po štirih slavnih sezonah in kar 14 trofejah, zapustil. Prvič zares je lahko občutil, kako je v Evropi voditi klub, ki ni del Uefine aristrokracije, proti enemu izmed velikanov. To ni Barcelona, Real ali Bayern; voditi City do takšne zmage je precej težje.
L. S.