“Tako kot ima sodna oblast pravico obsoditi poslanca Državnega zbora RS ali svetnika Državnega sveta RS, ima zakonodajna veja oblasti pravico nadzirati delo pravosodne veje oblasti,” je predsednik SLS Marjan Podobnik komentiral današnjo odločitev ustavnega sodišča o zadržanju preiskovanja sodnikov parlamentarne komisije v zadevi Kangler. Magistra varstvoslovja Manja Konkolič pa je izpostavila dogajanje na SOVI in njeno nepripravljenost za omogočanje popolnega zakonsko definiranega nadzora ter posledično javno komuniciranje o stvareh, ki naj bi bile zaradi narave dela tajne, kar brez dvoma meče slabo luč na slovensko obveščevalno službo.
Na današnji novinarski konferenci so predsednik SLS Marjan Podobnik, magistra varstvoslovja Manja Konkolič in predsednik Kluba županov SLS in državni svetnik Franci Rokavec spregovorili o aktualni tematiki oviranja parlamentarnih preiskovalnih in nadzornih komisij ter o nujnosti vzpostavitve pokrajin v Sloveniji.
Uvodoma je predsednik Podobnik spomnil na današnji praznik dan suverenosti, ko je pred 28. leti zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo. Obenem je izrazil spoštovanje včeraj preminulemu Davidu Tasiću, ki je bil kot član četverice Janša, Boštner, Zavrl, Tasič v času slovenske pomladi žrtev takratnih oblasti.
Sodna veja oblasti mora imeti nadzor
V zvezi z današnjo razglasitvijo začasne odredbe Ustavnega sodišča RS za omejitev delovanja parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Kangler, je Podobnik izrazil obžalovanje, da je Ustavno sodišče RS hitreje kot v kateremkoli primeru velikih zlorab in milijonskih oškodovanj davkoplačevalcev delno zaustavilo delo preiskovalne komisije in se vprašal, ali je Kangler res večji problem v tej državi kot množična oškodovanja in neenakost državljanov pred zakonom. V imenu SLS, kot zgodovinske stranke ter članice Evropske ljudske stranke, močno prisotne na lokalni ravni in v Državnem svetu RS, je Podobnik pozval nosilce vseh vej oblasti, da delujejo odgovorno, saj nobena oblast ni avtonomna brez odgovornosti. Avtonomija in moč vsake ustanove ali organa mora biti sorazmerna z njegovo odgovornostjo, odgovornost pa se realizira preko nadzora. Tako kot ima sodna oblast pravico obsoditi poslanca Državnega zbora RS ali svetnika Državnega sveta RS, ima zakonodajna veja oblasti pravico nadzirati delo pravosodne veje oblasti.
Manja Konkolič je izpostavila dogajanje na SOVI in nepripravljenost za omogočanje popolnega zakonsko definiranega nadzora ter posledično javno komuniciranje o stvareh, ki naj bi bile zaradi narave dela tajne, kar brez dvoma meče slabo luč na SOVO. Tuje obveščevalne službe praviloma v takih primerih izgubljajo zaupanje v našo obveščevalno službo, zato obstaja možnost zmanjšanja sodelovanja, posledično je ogrožena oziroma zmanjšana tudi naša nacionalna varnost.
Franci Rokavec je v zvezi z regionalizacijo Slovenije izpostavil, da SLS in Klub županov pri SLS odločno podpirata ponovni poskus ustanovitve pokrajin v Sloveniji kot ključen projekt za zmanjšanje centralizacije v naši državi. S pokrajinami bomo zagotovili bolj enakomeren razvoj in vzpostavili bolj kreativno razvojno funkcijo države. V samem postopku priprave pa pričakujemo, da bo delovna skupina za pripravo zakonov za ustanovitev pokrajin v čim večji možni meri iskala konsenz na lokalni ravni, kar bo najboljša popotnica za uspešno delovanje pokrajin. V SLS tudi pričakujemo, da se bodo Vlada RS in pristojna ministrstva bolj aktivno vključila v sam proces, še zlasti z vidika prenosa pristojnosti, avtonomnega načina financiranja in prenosa kadrov z državne ravni na pokrajinsko raven.
Marjan Podobnik je dodal, da je vzpostavitev pokrajin z visoko stopnjo pristojnosti in prenesenega financiranja iz državnih ravni, ena temeljnih programski točk in zahtev SLS kot stranke, ki dokazano pozna razmere na lokalni ravni in se intenzivno bori proti vsestranski centralizaciji Slovenije.
Peter Truden