“Za Marto Kos se je pojavil resen in nepremostljiv problem,” meni univerzitetni profesor in politični komentator Boštjan M. Turk. Komentiral je namreč po njegovem mnenju nelogično kandidaturo Marte Kos, sploh ob dejstvu, da je bila v preteklosti domnevni konfident tajne politične policije. Verjame, da jo čaka soočenje z resničnostjo, hkrati pa poudarja, da je za korektnost njenega postopka obvezno videti tudi pismo predsednice EU komisije.
Karierna preteklost kandidatke za evropsko komisarko Marte Kos je po mnenju Boštjana M. Turka izredno “senzibilna za srednjo Evropo in za vzhodni prostor, ki je bil pod vplivom Sovjetske zveze, kjer so bile prakse sodelovanja s totalitarnim sistemom oziroma z njegovimi političnimi policijami zelo pogoste. Na zahodu to manj razumejo oziroma razumejo le specialisti za te stvari. “Sreča v nesreči” je ta, da je pač Nemčija po številu prebivalstva in po vsem glavni steber Evropske unije,” je uvodoma dejal.
“Torej, za Marto Kos se je pojavil resen problem, ko je včeraj profil Višegrad24 na X objavil tisti zapis, saj gre za enega najbolj vplivnih spletnih strani za informiranje v celotni Evropi, ima neverjetno število sledilcev,” je dejal. Meni, da tega problema ne bo mogla kompenzirati in da se zlahka da napovedati, da se bodo na to temo odprla številna vprašanja, kar je na svojem profilu X tudi sam napovedal. Hkrati je omenil tudi vprašanja, ki se bodo ob tem odprla glede na dejstvo, da je bila Marta Kos na fotografijah iz volilnega štaba Gibanja Svoboda tudi v družbi tihotapca ilegalnih migrantov in domnevnega posiljevalca Mustafe Alnajjara.
Njena pretekla stranka je antievropska
Navedeno zbuja vprašanja o njeni osebnosti, hkrati pa naš sogovornik meni, da za evropsko komisarko Kos nima “nobenih kvalifikacij”, saj je stranka, ki ji je pripadala, po njegovem mnenju probalkanska in antievropska. “Vrednote v navednicah, ki ji uveljavlja tako imenovana Svoboda, so vse antievropske. To so vrednote, ki so usmerjene zoper princip prostega trga, zoper tržno gospodarstvo, to so v bistvu neke socialistične vrednote, kot jih je imel npr. Mussolini, ki je imel ta strogi patronat nad državnim gospodarstvom, monopole. Oni želijo ustvariti t. i. novi razred, kateremu pripadajo vsi od Nataše Pirc Musar do Roberta Goloba,” je pojasnil in dodal, da o tem piše tudi v svoji najnovejši knjigi Jetniki svobode.
Po mnenju Turka je ta kandidatura “ipso facto globoki logični nesmisel”, pri čemer spomni, da se je tudi takrat, ko je imela priložnost opravljati službo državne pooblaščenke za zastopanje interesov v nekem širšem območju Evropske unije, to končalo z njenim odpoklicem zaradi mobinga. Meni, da bi se morala ob njenem zaslišanju vsa ta vprašanja dobro artikulirati in na tem vztrajati v primeru, da bi bila sprejeta. Četudi bi se slovenskim MSM in posttranziciji zdelo normalno, da za to mesto kandidirat nekdo, ki je bil – kot je pisal Požareport – konfident tajne politične policije, je v Evropi na desetine milijonov ljudi, ki se jim to zdi absolutno sporno, pravi.
“Države Višegrada, baltske države in vzhodna Nemčija so to vprašanje rešile leta 1990, pri nas pa še leta 2024 to ni rešeno in vprašanje, če sploh kdaj bo,” poudarja.
Turk meni, da Marto Kos čaka soočenje z resničnostjo njene dosedanje politične kariere, kamor šteje seveda tudi sodelovanje s tajno politično policijo, ob čemer izpostavlja, da bi morali strokovnjaki na tem področju zagrebsti v arhive v Zagrebu ali v Beogradu in ugotoviti, kakšna točno je bila njena vloga in koliko časa jo je opravljala. Meni, da je imel veliko vlogo pri njenem predlaganju zadnji predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Milan Kučan, ki je morda prav to njeno vlogo smatral kot “prednost” oziroma nekaj pozitivnega v razvoju njene karierne osi. Kar se tiče predsednice EU komisije, Ursule von der Leyen, ki bi morala biti po njegovem mnenju rešitev, pa je pravzaprav moteč faktor, Turka ne bi presenetilo, če je preteklost Kosove sploh ne bi motila.
To smo izgubili in posledice so strahotne
Turk vidi ogromen napredek tako v Sloveniji kot v sodobni Evropi, a po njegovem mnenju zadeve niso take, kot bi morale biti predvsem zato, ker “smo izgubili kontinuiteto” in “avtoriteto političnega razreda” v Bruslju in na zahodu Evrope, posledice tega pa so strahotne.” Ena izmed teh posledic je tudi izvolitev Ursule von der Leyen, pravi.
Kakšen je dejanski vpliv predsednice Evropske komisije na Slovenijo sogovornik težko komentira, saj tistega domnevnega pisma, ki naj bi ga poslala von der Leyen, javnost še ni videla. Opozarja, da mora javnost to pismo nujno videti, saj le to lahko razblini dvome o korektnosti novega postopka kandidature za EU komisarja.
Domnevna zahteva von der Leyen nima nobene osnove in je v nasprotju z lizbonsko pogodbo
“Dokler ni pisma, v katerem stoji zapisano nekaj, kar Tomaža Vesela absolutno diskvalificira za mesto evropskega komisarja, ne more nihče narediti nič, to je pa potem absolutna kršitev postopka,” zatrjuje in dodaja, da tudi domnevna zahteva von der Leynove po ženskih kvotah nima nobene osnove, še najmanj pa v Ustavi EU ali Lizbonski pogodbi. Turk je v preteklosti večkrat poudaril, da smo bili v EU priča uveljavljanju treh elementov, ki nimajo nikakršne zveze z najvišjim dokumentom EU, z Lizbonsko pogodbo. Torišče interesov, ki jih je sedanja EK zasledovala, se namreč odraža v treh točkah, ki so jih bruseljske oblasti za vsako ceno hotele uveljaviti. To je tako imenovani zeleni prehod, nadaljnje sprejemanje nelegalnih ekonomskih migrantov ter sklop LGBT+. Za nič od tega ni v Lizbonski pogodbi osnove, kar je tudi logično. Oblikovana je namreč bila v času, ko je bila Evropa še normalna.
“Razvoj Evropske unije in ključne točke njenega propadanja so v neposrednem nasprotju z njenim najvišjim dokumentom, vključno z ženskimi kvotami, to je za lase privlečeno,” je zaključil.