Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v medresorsko usklajevanje poslalo novi podnebni zakon, ki naj bi bil ključen pri prehodu v bolj trajnostno družbo, ki zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in varuje okolje. Dva člena pa pri tem še posebej negativno izstopata, kot so izpostavili na slovenskem letalskem portalu Sierra5.
Kot izpostavljajo na portalu, predlog zakona predvideva uvedbo nove podnebne dajatve za zasebne zračne prevoze, ki se nanaša na letala s kapaciteto manj kot 20 sedežev. Določba 71. člena zakona predvideva, da bi morali lastniki ali operaterji takih letal plačati 250 evrov na potnika za vsak opravljen vzlet ali pristanek, kar bi močno podražilo zasebne prevoze.
Jure Griljc, nekdanji direktor Agencije za civilno letalstvo, je izrazil zaskrbljenost nad načinom obdavčitve, ki bi po njegovih besedah lahko predstavljal precedens v letalski zakonodaji. Po njegovem mnenju je problematično, da predlog zakona ločuje letala na podlagi števila sedežev namesto maksimalne vzletne mase (MTOW), kar je standard v letalski industriji.
Griljc opozarja, da bi takšen sistem obdavčitve lahko nepravično prizadel manjša letala, ki so priljubljena v splošnem letalstvu, medtem ko bi velika reaktivna letala, ki povzročajo več emisij, plačevala relativno nižjo dajatev.
“Če pogledamo na primeru, bi bil pilot oz. lastnik manjšega, med lastniki letal splošnega letalstva najbolj priljubljenega športnega letala Cessna C172 operatorju letališča dolžan plačati 750 EUR podnebne takse za svoje 3 potnike, medtem ko bi poslovno reaktivno letalo, ki povzroči vsaj 50x več emisij, z enim potnikom na krovu plačalo zgolj pristojbino za enega potnika v višini 250 EUR,” je opisal Griljc. Spomnimo, da poslovna reaktivna letala upravljajo večinoma bogati, ki se pogosto vozijo individualno.
Pilot poslovnih letal Matic Klančnik poudarja, da bi uvedba takšne dajatve dodatno oslabila že tako šibko povezljivost Slovenije z ostalimi državami, saj bi tak zakon zmanjšal število letov, kar bi neposredno vplivalo na prihodke letališč in njihovo sposobnost obratovanja. Poslovni zračni prevozi so po njegovih besedah ključni za hitro in učinkovito poslovanje na mednarodnih trgih, kar je v današnjem globaliziranem svetu neprecenljivo. Slovenija pa po njegovih besedah že sedaj spada med države z najslabšo povezanostjo v regiji, zato bi dodatno omejevanje letalskega prometa lahko še poslabšalo gospodarsko situacijo.
Klančnik izpostavlja tudi nelogičnost predloga, saj bi bila okoljska dajatev najnižja, če bi se z zasebnim letalom prevažal samo en potnik, kar pa bi vodilo v neoptimalno izrabo letalskih sredstev in še večje emisije na osebo in dodal: “Če je letalo polno zasedeno, so emisijski izpusti na osebo manjši. Po predlaganem zakonu pa bi bila okoljska dajatev najnižja, če bi se z zasebnim letalom prevažal samo en človek, kar pa je popolnoma nesmiselno. Oziroma bi v Slovenijo lahko priletel nekdo z večjim zasebnim letalom s kapaciteto, večjo od 20 sedežev celo brez dajatve.”
Tehnični izzivi in operativne težave
Na portalu še poudarjajo, da se poleg vsebinskih kritik pojavijo tudi številni tehnični in operativni izzivi, na katere opozarja Agencija za civilno letalstvo (CAA). Npr. da predlog zakona ni dovolj natančen glede definicije zasebnega zračnega prevoza in ne določa jasno obsega letališč, ki bodo morala pobirati to dajatev. Operativne težave bi lahko povzročile dodatne stroške za letališča, zlasti za tista, ki nimajo profesionaliziranih struktur upravljanja.
CAA opozarja tudi na možne nejasnosti glede zavezancev za plačilo dajatve in na težave pri izvajanju nadzora nad plačevanjem. V Agenciji menijo, da je predlog zakona potrebno bistveno dodelati in ga uskladiti s predstavniki letalske industrije, da se izognemo škodljivim posledicam za slovensko letalstvo.
Zaskrbljeni tudi na Letališču Portorož
Ministrstvo ne komentira
Na Ministrstvu za infrastrukturo pa so sklenili: “Predlog zakona je še v fazi medresorskega usklajevanja, zato predlaganih rešitev še ne komentiramo.”
Pri tem je pomembno, da bi šlo za povsem novo ad hoc dajatev. Potniki vseh zračnih plovil že plačujejo dajatve, tu pa bi šlo za novo (drastično) obdavčitev. V Italiji npr. potniki zasebnih letal plačajo takso “na luksuz” in sicer 100 evrov, če je polet dolg manj kot 1500 kilometrov in 200 če letijo več kot 2000 kilometrov – ta dajatev pa “doleti” pretežno le bogate operaterje poslovnih letal. Naš zakon pa napada tudi običajno hobi športno letalstvo. V drugih državah potniki na zasebnih in potniških letalih plačujejo takso, ki je (odvisno od države) v EU od 9 pa tja do 25 evrov. Nova zakonodaja pa daje misliti, da slovenski snovalci zelenih sanj sploh ne vedo standardizacije v letalstvu (npr. to, da se letala navadno obdavčujejo po najvišji vzletni teži, kar je tudi najbolj logično). Morda bo kdo rekel, da gre za direktivo ali uredbo iz Bruslja, a ni tako – druge države namreč tako drastičnih zakonskih določb ne nameravajo sprejemati.
I.K.