Matej Lahovnik in Anže Burger: Brexit bi ogrozil Slovenijo

40
Foto: STA

Nad Evropsko unijo se zgrinjajo črni oblaki, grozi ji poglobitev gospodarske krize, pa tudi politične krize v obliki izhoda Velike Britanije iz evropske druščine.“Brexit je politična in gospodarska eksplozija, ta pa odganja investitorje. Kdo pa bo investiral, ko EU razpada,” se sprašuje nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik in dodaja, da je vprašanje, kako bo EU delovala v prihodnje. Anže Burger, predavatelj na Fakulteti za družbene vede, po drugi strani opozarja, da se ekonomske stroške Brexita podcenjuje. 

Potem ko se je ugibalo o izstopu Grčije iz evroobmočja, se zdaj nestrpno pričakuje rezultate referenduma v Veliki Britaniji, na katerem bodo Otočani odločili, ali še želijo biti del evropske družine. V primeru, da se odločijo za izstop, bo to gotovo ogrozilo tudi našo državo. Lahovnik opozarja, da bi lahko brexit (tj. izstop Velike Britanije iz EU) kratkoročno zvišal obrestne mere na zadolževanje držav članic EU, še posebej tisti perifernih, med katere prav gotovo spada tudi Slovenija.

Preberite še: Preberite še: Kako je Hitler iz socialista postal nacist

“Slovenija z izstopom Velike Britanije ne bo neposredno ogrožena, saj z njo nima močnih gospodarskih vezi, lahko pa bi bila ogrožena posredno. Slovenija ima namreč močne gospodarske povezave z Nemčijo, ta pa z Veliko Britanijo,” meni predavatelj na FDV  Anže Burger.

Lahovnik je prepričan, da je težava brexita politične narave, saj nestabilna politična unija (VB je le ena izmed vodilnih držav EU) negativno vpliva na zasebne investitorje, ki se poleg vsega še soočajo z negativnimi signali o ohlajanju gospodarstva, zaradi česar so izredno previdni z investiranjem. Lahovnik obenem opozarja, da bi imel izhod VB v kombinaciji s pridružitvijo Turčije lahko usoden učinek na obstoj enotnega trga.

Evropska centralna banka ne obvladuje situacije
Oba ekonomista sta prepričana, da politika Evropske centralne banke (ECB) do sedaj ni imela velikih pozitivnih učinkov. Lahovnik meni, da lahko evropsko gospodarstvo rešijo le veliki infrastrukturni projekti, nekakšen evropski New Deal, s katerim so se iz gospodarske krize po veliki krizi izkopali Američani. “Ključno je, da ne samo evropska komisija, temveč bi morale tudi posamezne vlade poskrbeti, da se pripravijo veliki infrastrukturni projekti za zagon gospodarstva,” pojasnjuje Lahovnik. Nekdanji minister je do vlade Mira Cerarja izredno kritičen.

“Kot kaže, bomo drugi tir gradili leta 2050, glede na to, kako se Cerarjeva vlada loteva vsega skupaj. Poglejte tudi tretjo razvojno os?.Pričakovali bi, da bi se na tem področju veliko dogajalo, pa se ne zgodi nič. Ko pogledamo, kaj se dogaja na področju črpanja evropskih sredstev, Cerarjeva vlada ni pripravila ustreznih projektov, omejuje tudi lokalne skupnosti s financiranjem, čeprav imajo župani že pripravljene projekte, s katerimi bi lahko spodbudili razvoj lokalne skupnosti,” trdi Lahovnik. 

Anže Burger: Evropa ima številne strukturne probleme
Burger po drugi strani opozarja, da se Evropska unija sooča s številnimi strukturnimi težavami, ki bi jih morali nasloviti. Sooča se s staranjem prebivalstva, previsokimi davki, preveč reguliranim gospodarstvom, kar pa povzroča stagnacijo v gospodarski rasti in inovativnosti. Teh problemov ne bo rešila ekspanzivna politika ECB. “To tiskanje denarja lahko ustvari nove probleme, kot so borzni, nepremičninski baloni ali javnofinančna neravnovesja,” je sklenil Burger.

Žiga Korsika