Medtem ko osrednji mediji še kar promovirajo pismo 150 – ih akademikov Janezu Janši kot da se je res zbralo 150 akademikov iz celega sveta in skupaj napisalo pismo slovenskemu PV, mi že več dni odkrivamo, da ti akademiki o tem sploh ne upajo govoriti sami, da za potrebe vprašanj ne – neodvisnih novinarjev uporabljajo skupni elektronski naslov, s katerim najverjetneje upravlja nekdo iz Slovenije. O tem, kdo jim je to pismo napisal, ker ga gotovo niso sami, še ni dokazov, imamo pa tudi že dokaze, da so med 150 – imi “tujci” tudi petokolonaški Slovenci.
Med prečesavanjem seznama podpisnikov “mednarodnega pisma Janezu Janši” smo naleteli tudi na Slovenko, 149. podpisano, Julijo Sardelić, Lendavčanko, poročeno Winikoff. Samo majhen pogled na Facebook profil Sardeličeve nam izda, da je študirala na Central European University v Budimpešti, se pravi na univerzi v lasti Georga Soroša, ki jo je Viktor Orban prepoznal kot skrajno subverzivno, petokolonaško, globalistično. Če jo “preiščete” še v Cobissu, vidite tudi, da se ukvarja s subverzivno temo “krivic, ki jih je postosocializem storil Romom”.
Ker sama svoj priimek piše z mehkim č, domnevamo, da se etnično počuti pripadno nekomu drugemu in je morda nekorektno reči, da gre za petokolonaško Slovenko. Gre za, boljše rečeno, slovensko državljanko, ki deluje subverzivno proti Sloveniji. Iz njenega Facebook profila lahko tudi prepoznamo eno prav posebno nenavadnost, ki nam še več pove o njej: s soprogom sta drug drugemu prevzela priimke in imata zdaj oba dva priimka, Sardelić in Winikoff. To je jasen indikator, da skoraj zagotovo gre za feministko tretjega vala, to je precej militantno feministko.
Zanimivo, oktobra je nastopila na videokonferenci skupaj s slovensko ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu, Heleno Jaklitsch, s pomenljivim naslovom, “Vloga kraja v svetu, kjer kraja več ni”, ki ga gre razumeti kot pogovor o globalizmu:
Da je Sardelićeva popoln paket soroševske štipendistke, vredna same Tanje Fajon, je razvidno tudi iz sledeče fotografije na njenem Facebook profilu, kjer izraža odporo LGBT skupnosti:
Sardelićeva sicer ni neznana slovenskemu medijskemu prostoru, še zlasti tistim, ki berejo osrednje medije in se nekoliko spoznajo na akademski prostor. Pred časom je namreč prav mariborskemu Večeru dala intervju, v katerem je na vsa usta hvalila ukrepe in sočutnost novozelandske premierke Jacinde Ardern. Ardernova je, spomnimo, simpatija slovenske tranzicijske levice, čeprav so bili njeni ukrepi veliko strožji od slovenske vlade, ena od kritik opozicije, namenjena vladi, pa je bila mnogokrat prav strogost ukrepov.
Sardelićeva je popoln soroševski paket
Srdelićeva je na svojem Facebook profilu tudi ponosno razkazovala podporo svoji Almi Mater, CEU – ju proti Orbanu, svojo podporo “beguncem” in najavljala predstavo svojega članka na temo pravic manjšin in multikulturalizem v Evropi. Skupaj z njo pa se zmanjšuje tudi verodostojnost samemu pismu. Kolikor ga to pismo sploh še ima.
Aleš Ernecl