V novi številki Demokracije pišemo o tem, kako je Cerarjeva vlada (oz. ministrstva in vladne službe) v minulem letu sklenila cel kup avtorskih pogodb z zunanjimi sodelavci, za kar je šlo najmanj 6,5 milijona davkoplačevalskega denarja. Na seznamu podpisnikov pogodb so tudi številne znane osebnosti.
Pred leti je po svetovnem spletu zakrožil seznam različnih državnih agencij, ki so bolj same sebi namen in namenjene ustvarjanju umetnih delovnih mest izbrancem sedanje vladajoče elite. Seveda je veliko tudi drugih sesalcev javnega denarja. Poleg alternativnih “kulturnih” in mirovniških združenj, prejemnikov borčevskih pokojnin in zapravljivih ministrov je treba upoštevati še najrazličnejše svetovalce in pogodbene sodelavce, ki so na plačilni listi Cerarjeve vlade oziroma posameznih ministrstev. Seznam je zelo dolg, zato je tudi delež državnega proračuna, ki gre v njihove žepe, razumljivo zelo velik. Tako med podpisniki pogodb z ministrstvom za obrambo najdemo celo zvezdnika Omarja Naberja, kar je glede na žgoče stanje z opremljenostjo Slovenske vojske škandalozno.
Še posebno dolg je seznam pogodbenih sodelavcev na ministrstvu za notranje zadeve, pri čemer je treba opozoriti, da gre večinoma za prevajalce. Našteli smo jih 114, kar 19 med njimi jih prevaja iz arabščine. Sem nismo šteli tistih, ki so prevajali iz drugih jezikov držav, ki so večinoma muslimanske, denimo iz afganistanščine, iranščine, turščine in albanščine; če bi sešteli njihovo število, bi verjetno presegli polovico vseh prevajalcev. Nekateri med njimi so v žep pospravili kar izdatne honorarje, tudi nad petnajst tisoč evrov. Eno ime med prevajalci pa posebej izstopa: Samir Amarin. Se ga še spomnite? Je častni konzul Kraljevine Jordanije in velik prijatelj širše družine Mira Cerarja, kar še ne bi bilo tako nenavadno, če ne bi bil prav Amarin iranskemu državljanu z britanskim potnim listom Iraju Farrokhzadehu odprl pot v NLB, kjer je bila v letih 2009 in 2010 oprana skoraj milijarda evrov. Med drugim Amarin dobro pozna tudi Milana Kučana, šefa Foruma 21. Povezava z NLB in Cerarjem je morda razlog, zakaj vladajoča SMC meče toliko polen pod noge poslancu Anžetu Logarju (SDS) in preiskovalni komisiji, ki se ukvarja z bančnim kriminalom.
Zdaj se postavlja vprašanje, ali je pogodba ministrstva za notranje zadeve z Amarinom tudi razlog, zakaj si slovenski organi pregona zatiskajo oči pred pranjem iranskega denarja v NLB?
Več o tem si lahko preberete v novi Demokraciji!