Papež Leon XIV. je na svoji tedenski splošni avdienci razglasil španskega misijonarja Alejandra Labaco Ugarteja, kolumbijsko sestro Inés Arango Velásquez in indijskega škofa Matthewa Makila za častitljive (Venerable), poroča Katoliška novičarska agencija (CNA). To je prva tovrstna razglasitev od začetka njegovega pontifikata in pomemben korak na poti k morebitnemu svetništvu teh treh posameznikov.
V katoliški veri je naziv “častitljiv” pomemben korak na poti k svetništvu. Podeli se ga pokojnim katoličanom, ki so po razglasitvi za Božje služabnike s strani papeža prepoznani kot osebe, ki so živele življenje izjemnih kreposti. Za nadaljevanje procesa beatifikacije, ki je naslednji korak pred morebitno kanonizacijo, je potrebno dokazati čudež, dosežen po njihovi priprošnji.
Monsinjor Alejandro Labaca Ugarte
Monsinjor Alejandro Labaca, včasih zapisan kot Labaka, se je rodil 19. aprila 1920 v Beizami v Španiji. Leta 1945 je pri 25 letih postal duhovnik Reda manjših bratov kapucinov. Pred svojim delovanjem v Ekvadorju je sedem let opravljal misijonarsko delo na Kitajskem, od koder je bil leta 1953 izgnan v sklopu pregona katoličanov pod komunističnim režimom. Po kratkem bivanju v Španiji je bil leta 1954 imenovan za apostolskega vikarja Aguarica in se preselil v Ekvador, kjer je 33 let posvetil evangelizaciji tamkajšnjih domorodnih ljudstev. Umrl je leta 1987, star 67 let, ko so ga pripadniki lokalnega domorodnega plemena Tagaeri v Amazoniji zabodli z več sulicami.
Škof Matthew Makil
Škof Matthew Makil, rojen leta 1851v Manjoorju v Indiji, je bil pomemben verski voditelj, ki je ustanovil kongregacijo Sester obiska Blažene Device Marije (1892) v nadškofiji Kottayam. Spodbujal je katehetsko izobraževanje, šolstvo, verske organizacije in boj proti revščini. Kljub konfliktu med “severnjaki” in “južnjaki” je ostal zvest svojemu geslu “Bog je moje upanje“. Umrl je po kratki bolezni v Kottayamu.
Sestra Inés Arango Velásquez
Sestra Inés Arango Velásquez, rojena 6. aprila 1937 v Kolumbiji, je prav tako delovala kot misijonarka v Ekvadorju, kjer se je posvetila delu z domorodnim ljudstvom Waorani. 21. julija 1987 sta bila skupaj z monsinjorjem Labaco s helikopterjem odpeljana v odročno amazonsko regijo, kjer so živeli Tagaeri, podskupina Waoranov, ki so bili tarča naftnih in lesnih družb.
Po prihodu so ju sprva prijazno sprejeli ženske in otroci, a so kasneje lovci iz plemena sprejeli odločitev, da ju ubijejo. Po poročanju Generalnega sekretariata sinode je sestra Inés doživela mučeniško smrt, ko je bila priča grozljivemu umoru monsinjorja Labace, ki so ga zabodli s 17 sulicami in mu zadali 80 ran. Čeprav sprva niso nameravali ubiti sestre Inés, so ji na koncu zadali 70 ran.
Pomen razglasitve
Razglasitev teh treh posameznikov za častitljive poudarja njihov izjemen prispevek k Cerkvi in njihov pogum pri soočanju z izzivi, vključno s preganjanjem in mučeništvom. Monsinjor Labaca in sestra Inés sta svojo zavezanost evangelizaciji plačala z življenjem, medtem ko je škof Makil pustil trajen pečat v indijski katoliški skupnosti z ustanavljanjem verskih in izobraževalnih institucij. Za nadaljevanje procesa svetništva je zdaj potrebno dokazati čudež, pripisan priprošnji vsakega od njih, kar bi omogočilo beatifikacijo. Papež Leon XIV. s to razglasitvijo potrjuje pomen njihovega življenja in dela ter spodbuja vernike k molitvi za njihovo priprošnjo.
A. H.