Politične ankete slovenskih merilcev javnega mnenja so postale že del slovenske predvolilne folklore. Bolj ko se približujejo volitve, bolj so videti smešne in naročene. Tokrat je anketa Mediane za Delo pokazala rast podpore vladi in predsedniku vlade Robertu Golobu. Kljub vsedržavnemu gnevu, ki ga je Golobova vlada doživela po umoru Aleša Šutarja, in kljub posmehom ob rokohitrsko sprejetih ukrepih Šutarjevega zakona, za katere je jasno, da bodo bolj prizadeli običajne državljane kot pa zločince. Če vprašate Mediano, je Slovencem prav fino.
Delo poroča, da “tako visoke povprečne ocene, ki je novembra znašala 2,56, respondenti vladi niso namenili že od oktobra 2023. Prav tako se je povečal rating največje koalicijske stranke, ki je v primerjavi z oktobrom podporo izboljšala za slabi dve odstotni točki in pol.” Prav tako se je po debaklu v Novem mestu ter katastrofalnem stanju gospodarstva in demontaži zdravstva stranka Gibanje Svoboda približala vodilni SDS.
SDS so namerili 20,4 odstotka, medtem ko je GS le še štiri odstotne točke zadaj. Če je verjeti Mediani, tako blizu vladajoča stranka že dolgo ni bila. Druge stranke se pretežno tepejo za ostanek in so približno na podobnih odstotkih, med 3 in 5, kot da bi Mediani bilo vseeno, kako “porazdeliti” ostale glasove, saj je glavno sporočilo ankete le to, da se Golobova stranka približuje SDS.
Enak fenomen kot pri aferi Karigador
Raziskavo Mediane je sicer naročilo Delo Stojana Petriča, ki je prek javnih poslov z državo močno odvisen od dobre volje oblastnikov. Mediana pa je bila tudi v preteklosti znana po tem, da je katastrofalno napačno izmerila javno mnenje pred vsakimi volitvami. Spomnimo, ni prvič, da je po kakšni katastrofi za vlado Mediana namerila višjo podporo ravno vladnim strankam, predvsem GS. Le slab teden po aferi Karigador, zaradi katere si je kasneje predsednik vlade pridelal celo kazensko ovadbo, je anketa Mediane, ki jo je takrat naročil POP TV, namerila višjo podporo vladi, na lestvici priljubljenosti pa je zrasel celo sam akter afere – Robert Golob. Spomnimo, Mediana je raziskavo izvedla med 22. in 24. aprilom, torej v času, ko je bila afera Karigador že v polnem razmahu, ko so ljudje že vedeli, da je dokazano prejel darilo in da je njegov darovalec sprejemal pomembne odločitve po javnih zavodih.

Umor Aleša Šutarja vladi koristil, pravi Mediana
Podobni dinamiki smo priča danes. Na ulici je opaziti nezadovoljstvo in celo prestrašenost. Po umoru Aleša Šutarja nič več ne bo tako, kot je bilo. Ljudje si končno upajo na glas povedati, da jih je strah in da se počutijo, kot da policija ni na njihovi strani. Vsul se je plaz kritik o tem, da policija varnostnih razmer na Dolenjskem ne obvladuje, pa tudi o tem, da CSD-ji po romskih naseljih sistemsko omogočajo pedofilijo in poroke otroških nevest.

Mediana pa očitno – kot v primeru javnega mnenja v zadevi Karigador – živi na svojem planetu. Videti je, da predstavlja takšne rezultate, kot si jih v teoriji želijo arhitekti leve politike, če bi bilo vse tako, kot so si oni zamislili. A ulica kaže drugače.

Kaj nam sporočajo takšne ankete iz druge dimenzije?
Takšne ankete le še dodatno utrjujejo prepričanje med prebivalci, da so prirejene, naročene ali pa povsem izmišljene, saj so običajno skregane s tem, kar pravi ulica. Navadno jih POP TV in Delo začinita še s kakšnimi nauki o interpretaciji rezultatov, ki jih morajo gledalci ponotranjiti (v smislu: “Po sprejemu Šutarjevega zakona je podpora Golobu zrasla … Po sprejemu zakona o izrednih pokojninah je podpora Asti Vrečko zrasla … Valentina Prevolnik Rupel je bolj priljubljena od sprejema zakona, ki je razmejil javno od zasebnega zdravstva”).
Seveda so vse trenutne ankete irelevantne, kot so bile ankete o koaliciji KUL leta 2021, saj novi obraz tokrat še ni dovolj izdelan in definiran, da bi ga levi pol razumel in mu sledil. Jasno je, da bo letos ali prihodnje leto sledil spopad med rusofilnim Vladimirom Prebiličem in zahodno usmerjeno SDS pod vodstvom Janeza Janše – čeprav je Mediana Prebiliču tokrat namerila skromnih 3,5 odstotka. Tudi zato, ker še ni dobil blagoslova Milana Kučana. Gibanje Svoboda oz. njen predsednik sta le še začasna opora levice, politično truplo, ki ga bodo tokovi politično-medijskega stroja levice zlahka in učinkovito odplaknili. Vprašanje je le, ali bodo volivci znova padli na novoobrazno prevaro.
Kaj si Slovenci v resnici mislimo?
Veliko bolj kot slovenske ankete je reprezentativna avgustovska anketa Evrobarometra, ki je razkrila, da je Golobova vlada veliko bolj nepriljubljena, kot si to upajo priznati uradne ankete v Sloveniji. Raziskava je beležila dva podatka: prvi je bil zaupanje prebivalcev v EU, drugi pa zaupanje prebivalcev v njihove domače vlade – iz tega so preiskovali korelacije med nezaupanjem v lokalne in evropske institucije. Raziskava je pokazala, da v Evropsko unijo zaupa 52 odstotkov Evropejcev, kar je najvišja stopnja zaupanja prebivalcev unije v zadnjih 18 letih, a je v Sloveniji ta delež nižji – le 37 odstotkov. Ta del raziskave so slovenski mediji razkrili. Niso pa razkrili drugega dela, ker je v neposredni kontradikciji z anketami, ki jih naročajo sami. Slovenija namreč goji nezaupanje ne le do EU, ampak tudi do obeh najpomembnejših nacionalnih oblastnih institucij – do vlade in državnega zbora. Vladi zaupa le 21 odstotkov, državnemu zboru pod vodstvom svobodnjaške večine pa katastrofalnih 18 odstotkov. Po vseh treh meritvah smo na evropskem repu.
Foto: X
Skoraj nobena trenutna nacionalna oblast v EU ni res priljubljena, a v večini držav je zaupanje tam nekje med 35 in 50 odstotki (povprečje 36 odstotkov). Edine tri države poleg Slovenije, kjer je zaupanje v vlado pod 30 odstotki, so Francija, ki se že dlje časa spopada s politično krizo, Nizozemska, kjer je vlada že razpadla, in Grčija, kjer gojijo tradicionalno nezaupanje do oblasti. Slovenija je kljub temu absolutna rekorderka po nezadovoljstvu (le Grčija se ji približa na tri odstotke; vse druge države imajo vlade bližje tretjinski podpori).
Takšna anketa, ki je niso naročili slovenski mediji s svojimi interesi, daje jasen vpogled od zunaj na politično dogajanje doma. Pokaže, da je Golobova vlada še bolj nepriljubljena, kot kažejo domače ankete, in da bo koalicijski trojček na volitvah doživel pravo katastrofo, če bo vztrajal v trenutnih tirnicah.
I. K.
