V štajerski prestolnici je izšel nov brezplačnik RTS 24, ki ga izdaja slovenska regionalna televizijska postaja RTS. Nad njegovim izidom pa niso vsi navdušeni, med njimi je tudi Večer, ki ga je že pred časom napadel in se zgražal nad njim, med drugimi tudi novinar Dnevnika in Večera Marko Crnkovič v kolumni. Nenaklonjenosti Večera se seveda ne moremo čuditi glede na to, da mu naklada pada, konkurenca pa bo k temu še dodatno prispevala. Ni kaj, priča smo vojni med mariborskimi mediji okrog Fištravca, ki se na vsak način želijo dokopati do svetega grala, torej do več bralcev in posledično naklad.
Glede na to, da Večeru pada naklada, tudi sami poskušajo s pomočjo brezplačnika prodirati na koroško in celjsko območje, vendar so neuspešni, saj zgolj reciklirajo stare članke. Čeprav imajo tudi prilogo Štajer’c, jim ne uspe ustaviti padanja naklade, zato so na Večeru napočile izredne razmere, ki jih je poglobila izdaja brezplačnika RTS 24, sicer 14-dnevnika, ki se bo prelevil v tednik, morda celo dnevnik.
Na Večeru si prizadevajo preprečiti padec naklade
Večer pri blatenju novega brezplačnika navaja, da je zgolj trobilo mariborskega župana Andreja Fištravca, ki naj bi se znašel v nezavidljivem položaju zaradi razpredene kadrovske hobotnice. V preteklosti že poročali o tem, da je TV3 kupil televizijsko postajo RTS iz stečajne mase družbe Tele 59. Pri tem so navedli, da je Sebastjan Vežnaver kupljeno preprodal azijskem vlagateljem za več kot 1,1 milijona evrov, in dodali, da je posel financiran z denarjem za regijske projekte, ki je ostal od kitajskega prevzema Aerodroma Maribor, pri čemer na Večeru ugotavljajo, da je zanimivo, da je prvi projekt medijski, pri čemer posredno povezanost pripisujejo prav Fištravcu.
Večer najprej trobilo Fištravca, nato pa zaradi tega napada druge
Naravnost zanimivo je, ko Večer ugotavlja, da bo brezplačnik trobilo Fištravca, pri tem pa očitno pozablja, da so sami bili njegovo trobilo v času, ko je ulica odstavljala župana Franca Kanglerja. Očitno so na Večeru zaznali, da brezplačnik predstavlja hudo grožnjo, in ga je zato treba čim bolj oblatiti. Dejstvo je, da naklade strmo padajo, saj mainstreamovskim medijem zaradi ustvarjanja lažnih novic zaupa vedno manj ljudi. Večer, Delo, Dnevnik, Slovenske novice in Finance so namreč konec leta 2004 skupaj prodali 270 tisoč dnevnih izvodov, konec leta 2016 pa je številka zdrsnila celo pod 135 tisoč izvodov.
N. Ž.