Slovenija se je znašla na 50. mestu lestvice indeksa medijske svobode, ki jo je objavila mednarodna nevladna organizacija Novinarji brez meja (Reporters Without Borders). Slaba uvrstitev ne preseneča niti publicista dr. Matevža Tomšiča niti strokovnjaka za komuniciranje Edvarda Kadiča. Slabega stanja trenutne medijske krajine se zavedata, njune napovedi pa niso kaj preveč obetavne.
Odkar se je zgodila “depolitizacija” zlasti osrednjih državnih medijev, je v Sloveniji na področju medijske svobode prišlo do občutnega poslabšanja. Vlada Roberta Goloba je poskrbela, da smo se znašli na 50. mestu.
Kot navajajo pri Novinarjih brez meja, so pri indeksu svobode tiska za leto 2023 ocenjevali novinarsko okolje v 180 državah sveta. Po njihovih navedbah je stanje “zelo resno” v 31 državah, “težko” v 42 državah, problematično v 55 državah in “dobro” ali “zadovoljivo” v 52 državah. “Z drugimi besedami, okolje za novinarstvo je “slabo” v sedmih od desetih držav, zadovoljivo pa le v treh od desetih”, ob tem poudarjajo.
2023 World Press Freedom Index
1. Norway🇳🇴
2. Ireland🇮🇪
3. Denmark🇩🇰
4. Sweden🇸🇪
5. Finland🇫🇮
6. Netherlands🇳🇱
7. Lithuania🇱🇹
8. Estonia🇪🇪
9. Portugal🇵🇹
10. East Timor🇹🇱
15. Canada🇨🇦
21. Germany🇩🇪
24. France🇫🇷
25. South Africa🇿🇦
26. UK🇬🇧
27. Australia🇦🇺
36. Spain🇪🇸
40.… pic.twitter.com/weVht6an4l— Informal Economy (@EconomyInformal) February 19, 2024
“Uvrstitev Slovenije na omenjeni lestvici ne preseneča. Slovenski medijski prostor se glede politike in z njo povezane tematike deli na 80 odstotkov levo (progresivno) usmerjenih in 20 odstotkov desnih. Ko k temu dodajte še javno RTV Slovenija in pogojno javni STA, ki sta ekstremno progresivno (levo) usmerjeni, dobite skoraj 95-odstotno progresivistično (levo) pokritost medijskega prostora. To neposredno vodi v poveličevanje zaposlitev na levem polu in stigmatizacijo vseh, ki so zaposleni v t. i. desnih medijih. Gre za samouravnalni mehanizem, ki novinarje naravno vodi v pristranost, ne da bi se uredniki v teh medijih morali za to posebej truditi.
Vse, kar morajo uredniki občasno storiti, je, da ne dovolijo objave kakšnega “preveč objektivnega” prispevka oz. pohvaliti novinarje, ki so dovolj “popljuvali” nasprotnike. Tudi uredniki so namreč na istem. Lastništvo levih medijev je v rokah levih tranzicijskih privatizerjev in njihova pristranost je naravni modus vivendi po meri (proračunskega) kapitala. Z novo zakonodajo se ne bo spremenilo nič, po doslej predstavljenem predlogu novega zakona bo samo še slabše,” je zadevo komentiral Kadič.
Zakaj danes Evropa kljub slabi uvrstitvi ni “zaskrbljena”?
Da je potrebno biti pri tem indeksu svobode tiska malo zadržan, meni Tomšič, ki pojasnjuje, da gre “pri teh raziskavah za razna “ekspertna” mnenja. Treba je biti pozoren tudi na to, kako pridejo do teh ocen, ali gre le za povzetke iz medijev, za subjektivna mnenja, zelo pomembno je, kdo je ocenjevalec. Sam sem sodeloval pri dosti pripravah poročil in ugotovil, da so bila ta zelo pristransko pripravljena”, je dejal. Dodaja, da so “v Sloveniji večinoma ti lokalni “eksperti”, privrženci levega pola, zato je jasno, da je bila ocena vedno odvisna od tega, kdo je bil na oblasti”. Razlog za to, da je kljub slabi oceni zdaj manj “zaskrbljenosti” v Evropi, Tomšič vidi v tem, da so “leva obrežja precej močnejša in večina medijskih organizacij je levo usmerjenih, tudi teh, ki se ukvarjajo s temi zadevami ala Novinarji brez meja”. Naj omenimo, da je eden glavnih podpornikov prav George Soros in Open Society.
“Stojim za tem in se strinjam s temi ugotovitvami, stanje glede neke pluralnosti je še vedno precej slabo, razmere se tukaj kvečjemu poslabšujejo, recimo, če pogledamo stanje na nacionalni radioteleviziji – tukaj bi rekel, da je stanje danes slabše. Pod prejšnjim vodstvo, ki je bilo tako zelo kritizirano zaradi politiziranja in ne vem še česa, je vendarle šlo v smeri neke večje pluralnosti, večje heterogenosti, večje inkluzivnosti. Zastopanih je bilo več različnih stališč, zdaj pa se spet vrača v neko monotonost. Čistke so precej hujše kot prej, obračunavanje s temi, ki naj bi jih bilo manj, je zelo brezobzirno. Moja ocena je, da se stvar ni izboljšala, ampak kvečjemu poslabšala,” opozarja Tomšič.
V času Janševe vlade je bila Slovenija na 32. in 36. mestu!
V obdobju vladanja Janeza Janše je bila skladno z mednarodnimi podatki situacija bistveno drugačna, čeprav nas domači propagandisti iz (osrednjih) medijev nenehno prepričujejo drugače. Leta 2020 je bila Slovenija na 32. mestu, leta 2021 pa na 36. mestu (več tukaj).
T. B.