“Menim, da bo cena za to potezo precej visoka. Težko je reči, na katerih področjih … Izrael ima zelo, zelo široko mrežo in je vplivna država. Tudi judovska skupnost ima po svetu zelo velik vpliv. Zadeva ima lahko tudi finančne in materialne posledice,” o slovenskem priznanju Palestine meni neimenovani poznavalec področja.
Spomnimo: Izraelsko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico Andrejo Purkart Martinez in ji preneslo kritiko zaradi slovenskega priznanja Palestine kot neodvisne države. Priznanje Palestine so v sporočilu znova označili kot “nagrado za terorizem”. V ponedeljek je z veleposlanico opravil pogovor predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Jakov Blitštajn.
Izrael je prepričan, da se je slovenska oblast odločila napačno. Po njihovem je to v nasprotju s politiko EU in stališči večine podobno mislečih držav. Odločitev vlade po mnenju Izraela ne spodbuja miru. Prej gre za spodbudo terorističnemu Hamasu in oviranje izpustitve talcev. Slovenija je Palestino sicer priznala 4. junija letos.
Bomo posledice čutili v lastnih denarnicah?
O zagovoru slovenske veleposlanice smo spregovorili z dobrim poznavalcem področja, ki pa želi ostati anonimen. Izraelska poteza je zanj pričakovana. “Menim, da bo cena za to precej visoka. Težko je reči, na katerih področjih … Izrael ima zelo, zelo široko mrežo in je vplivna država. Tudi judovska skupnost ima po svetu zelo velik vpliv. Zadeva ima lahko tudi finančne in materialne posledice.”
Posledice za Slovenijo v tem trenutku sicer težko oceni, se pa absolutno strinja s stališčem, da gre dejansko za podporo Hamasu (glede na trenutno stanje). Hkrati pa priznanje v ničemer ne vpliva na konkretno spremembo oziroma rešitev tamkajšnjih razmer. Poleg tega niti niso izpolnjeni vsi pogoji za priznanje, ki so se izoblikovali v okviru mednarodnega prava.
Dejansko obstajata kar dve palestinski “državi”!
Glede ozemlja in prebivalstva zadeve nekako stojijo. Težava pa po mnenju sogovornika nastane pri “efektivni oblasti”, kar pomeni, da je samostojna in ni podrejena neki drugi oblasti. “In ali sploh lahko govorimo o eni državi? Zahodni breg je pod eno oblastjo – Fatahom oziroma palestinsko oblastjo, obenem pa imamo tudi Gazo, kjer vlada Hamas. Lahko bi celo rekli, da gre za dve palestinski državi.”
Hamas je pod močnim vplivom Irana
Obenem se pojavlja vprašanje, ali je njuna oblast res neodvisna in samostojna? Ali ni, zlasti ko je govora o Gazi in Hamasu, ta pod izjemno močnim vplivom Irana, ki jo po potrebi tudi instrumentalizira za svoje cilje v regiji? “Je to neodvisna oblast?” Še en pogoj pa je, da entiteta izpolnjuje zmožnost in voljo, da stopa v stik z drugimi državami. Ob tem se predpostavlja nek produktiven in miroljuben stik.
Vlada krši lastne kriterije
Palestina ima za cilj uničenje Izraela oziroma Judovske države. V statutu Hamasa je to celo navedeno kot cilj. Naš sogovorec je spomnil na prvo vladno obravnavo dotične teme – vlada je na seji sprejela določene kriterije. Določila je nek rok, v katerem naj bi zadeve vnovič ovrednotila (ali so pogoji za priznanje izpolnjeni). “Vlada tega sploh ni naredila! Ni upoštevala niti lastnih kriterijev in procedure, ki si jo je predpisala.”
Zadevo je vlada skrajšala in spremenila, pri čemer ni podala niti obrazložitve. Stvar kaže na neresnost oblasti, saj ta ravna absolutno arbitrarno in priložnostno. Očividno je, da je bilo priznanje izkoriščeno za dnevnopolitične potrebe, kar je daleč od resne zunanjepolitične strategije in gradnje mednarodnega ugleda. Prav tako je v neskladju z nekimi realističnimi cilji, ki morajo biti v prvi vrsti v interesu države.
Brez podpore drugih držav
Vlada se očitno ni vprašala, ali je na takšen način izboljšala ugled in dobrobit, varnost itd. države ter koristi nacije, ki ji mora država služiti. “Nikjer ne vidim ničesar pozitivnega!” pove poznavalec in doda, da tudi “če bi Slovenija na takšen način skušala ustvariti pritisk na mednarodno skupnost, da bi se ta še bolj posvetila vprašanju miru na Bližnjem vzhodu in da se ustvari pritisk na Izrael – zakaj je Slovenija zadevo potemtakem izpeljala sama, nepovezana?“
“Zakaj datumi niso bili usklajeni z drugimi državami?” se sprašuje naš sogovornik in dodaja, da bi se še pri tej peščici držav verjetno našli politični razlogi. Hkrati se je treba zavedati, da nam je Izrael leta 1991 stal ob strani, ko smo bili napadeni. Priskočil nam je na pomoč tudi pri poplavah. Sogovorec se je prav tako dotaknil priznanja Slovenije s strani Palestine leta 1992. “Ni nas priznala država. Tedaj Palestina ni imela niti opazovalnega statusa v OZN. Palestina tedaj ni izpolnjevala kriterijev države.”
Domen Mezeg