“Če je to obljuba in zaveza – če se človek izneveri zavezi in obljubi, ni vreden nikakršnega zaupanja nikoli več. Upam, da bojo ljudje to prepoznali in v naslednjih volitvah ne bodo izkazali več zaupanja. Človek, ki ne drži obljube ni vreden nič česar,” je bil kritičen tudi nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti. Njegove besede so bile kritika mengeškemu županu Bogu Ropotarju, ki že več let blokira postavitev kipa Device Marije na njegovo prvotno mesto na Glavnem trgu in to kljub trem sprejetim občinskim sklepom, vsej potrebni dokumentaciji in volji ljudi, za katere župan več kot očitno nima posluha.
Umestitev kipa je bila predvidena že v samem projektu rekonstrukcije Slovenske ceste v Mengšu, že pod vodstvom prejšnjega župana. Vse dokler ni zmagal na lokalnih volitvah, je vrnitev kipa na prvotno mesto podpiral tudi Bogo Ropotar, ki pa je po zmagi na volitvah obrnil ploščo in še danes iz nam neznanih razlogov zavrača postavitev na prvotno mesto.
Za Dnevnik je celo dejal, da “občinski svet o postavitvi Marijinega znamenja na Glavni trg nikoli ni razpravljal. Res je bila v času prejšnje prenove Slovenske ceste izdelana idejna zasnova, vendar sta tako direkcija za ceste kot zavod za varstvo kulturne dediščine predlog zavrnila, saj niti niso bili vzpostavljeni pogoji, ki jih je zavod zahteval”.
“Vsi dokumenti do prihoda gospoda Ropotarja na oblast so bili zahtevani in izdani na Občino Mengeš in če bi Ropotar želel dokončati ta projekt, bi imel samo en mesec dela, ker je imel popolnoma vse,” poudarjajo v CI. V nadaljevanju razkrivajo, da so po 14 dneh prihoda Ropotarja na oblast izvedeli, da je že zahteval na Zavodu za varstvo kulturne dediščine soglasje, da se kip postavi nazaj na staro mesto (k župniji, kamor je bil leta 1967 začasno prestavljen).
Vrnitev kipa na Glavni trg je bila začrtana in predvidena v projektu rekonstrukcije Slovenske ceste v Mengšu, leta 2019, kar dokazuje tudi sprejet občinski sklep. “To je bilo objavljeno tudi v lokalnem časopisu Mengšan, tudi načrti so bili predstavljeni. Tako, da smo to lahko gledali in ljudje so se nad tem navdušili, nakar so po menjavi oblasti spoznali, da so bili okrog prinešeni.”
Ropotar trdi, da je takšna postavitev neizvedljiva, neskladna z dokumenti ter predvsem politično motivirana. Občina zato vztraja pri novi lokaciji na Trdinovem trgu – tretji lokaciji, za katero naj bi izkazali interes “občani”, V CI iniciativi se sprašujejo, kako je mogoče, da prevlada volja treh občanov proti 2000-im. Županova želja t.i. “občanov” je namreč želja treh ljudi, podpisanih (Mirjan Trampuž, Janez Avbelj in Vojko Dolinšek), ki so na župana naslovili pismo v katerem podpirajo prestavitev kipa na tretjo lokacijo. “Pismo treh občanov s prvopodpisanim Trampužem je del “kravje kupčije”, ki jo je župan verjetno sklenil že pred volitvami. Član SD, brez kakršnega koli znanja o kulturno zgodovinskih spomenikih, poznavanja mednarodnih zakonov, ki o tem govorijo, razpravlja z županom o lokaciji in zgodovini Mengša. Trampuž roti svetnike, da prekinejo nasilje, ki ga nad županom izvaja peščica občanov združena v CI,” so bili ostri v iniciativi. Ob tem bi se marsikdo vprašal od kdaj je zahteva po izpolnjevanju obljub občanom “izvajanje nasilja”?
Tako je Ropotar povedal za Slovenske novice, a ob tem ne pove, da je bila odločitev sprejeta in podprta že v času predhodnega župana, pa tudi v času njegovega mandata in da postavitev na prvotno lokacijo na Glavnem trgu podpira tudi vsa uradna dokumentacija.
Ob tem je treba poudariti, da je bila odločitev o vrnitvi kipa na prvotno mesto sprejeta ne le na enem občinskem sklepu ampak na treh (Sklep o potrditvi investicijskega programa za projekt “Rekonstrukcija slovenske ceste, 20.1.2022 še pod vodstvom Jeriča in Sklep o potrditvi novelacije investicijskega programa za projekt “Rekonstrukcija Slovenske ceste, 15.2.2023) V 33. členu Zakona o lokalni samoupravi je zapisano: “Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.”
Komu odgovarja župan za nespoštovanje pravil in kaj počne občinski svet?
Sprejete sklepe Ropotar očitno ignorira saj – niti ni zahteval ponovnega glasovanja, še manj pa je izvajanje teh sklepov izpolnil, čeprav bi to po dolžnosti moral. Zakaj to ni bilo sankcionirano ali na to opozorjeno, ne vemo, smo se pa z vprašanji obrnili na Občino Mengeš – odgovore še čakamo.
“Doslej se še ni zgodilo, da kakšen župan zaradi lastnih interesov ne bi hotel izvesti sklepa,” pojasnjujejo. O vsem tem so obvestili tako pristojno ministrstvo, inšpekcijo in policijo, a se nihče nikoli ni odzval. Namesto tega je predlagal, da bi se podrl trenutni kip slikarja Franca Jelovška ob župniji v Mengšu in da bi se kip Device Marije postavil tja. To je želel storiti tudi mimo občanov, ki pa so mu to preprečili. “Fizično s traktorji smo blokirali postavitev pri župniji, na mesto s katerega je bil razdrt. Občina za to postavitev na župnijskem zemljišču ni imela dovoljenja Župnije,” so pojasnili v CI. V kolikor bi Ropotar res želel prestaviti kip na mesto Jelovška, se v CI še nismo odločili kako bi to preprečili. “Zemljišče je občinsko. Verjetno bo sedaj to šlo, ker je župan dobil obvestilo župnije, da naj spomenik vrne župniji, če ga noče postaviti v skladu s prvotnim dogovorom na zgodovinsko mesto,” dodajajo.
Kip so “ukradili”, policija ne reagira
“Zdaj smo v situaciji, da je on znamenje odpeljal na eno lokacijo, se pravi, ukradel ga je,” pojasnjuje predstavnik iniciative. “Tamle nekje stoji, lastnik nas ne pusti zraven, ne moremo nič. To smo prijavili tudi policiji, a policija ni storila popolnoma nič, ne reagira,” pojasnjujejo v iniciativi. Hkrati pojasnjuje, da je zadeva še toliko bolj zapletena, saj, da je župnik precej pod vplivom aktualnega župana, kar je še bolj zaskrbljujoče – pričakovali bi namreč, da bo prav župniji v interesu, da se kip Device Marije postavi nazaj na zgodovinsko mesto. Še do nedavnega so bili v fazi ugotavljanja, čigavo je sploh znamenje, čeprav Per zatrjuje in tudi zgodovinska dejstva kažejo na to, da je lastnik cerkev. “1967 so ga postavili in to je priposestvovano, prej je bilo javno dobro, potem pa priposestvovano,” je pojasnil Per. 3. 12. je bil župniku Marku Koširju v podpis predložen dokument, s katerim bi potrdil cerkveno lastništvo nad kipom, ki pa ga je na koncu le podpisal Uroš Urbanija iz Župnjiskega pastoralnega sveta. Sestanek so sklicali ŽPS, gospodarski odbor, ključarji, CI je zadevo podprla.
ZVKDS potrdil, da ni nobenih zadržkov glede postavitve na Glavni trg
Leta 2022 je kip odšel na celostno restavracijo pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). ZVKDS je marca 2024 zapisalo, da je lokacija ob cerkvi “bolj kulturno doživljajska” in da bi postavitev na trg zahtevala ukinitev semaforjev, kar je župan izkoristil kot »izgovor« za postavitev k župniji, a je v naslednjih mesecih prišlo do presenetljivega preobrata: ZVKDS je v najnovejšem mnenju popolnoma spremenil stališče in zapisal, da ni nobenih zadržkov za postavitev na izvirni lokaciji na Glavnem trgu. Spremembe okolja (ki jih je obvoznica skoraj izničila) po njihovem mnenju ne vplivajo na sporočilnost spomenika, vrnitev pa bi trgu povrnila zgodovinsko in likovno-estetsko pričevalnost. Tudi Nadškofija Ljubljana je avgusta letos izrecno podprla postavitev na Glavnem trgu in poudarila načelo vračanja spomenikov na prvotne lokacije.
Zelena luč tudi Umetnostno gradbenega sveta pri Nadškofiji
Se pa Ropotar na vse pretege trudi, da se kip Marije ne bi postavil na prvotno lokacijo. S tem namenom se je obrnil tudi na Umetnostno gradbeni svet pri Nadškofiji, kamor je naslovil prošnjo , da mu pomagajo poiskati neko tretjo lokacijo. Iz njihovega odziva pa je možno razbrati, da tudi sami dvomijo v njegove “dobre” namene: “O vlogi smo govorili na seji dne 12. 5. 2025. Člani UGS smo se seznanili z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji (KVP) in soglasji (KVS) Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije (ZVKDS) za vnovično postavitev obnovljenega Marijinega znamenja (stebra) od leta 2020 dalje, nekaj članov pa si je pred sejo tudi ogledalo predvideno lokacijo na obnovljenem Glavnem trgu v Mengšu. Iz pregledane dokumentacije izhaja, da je Občina Mengeš kot investitor v obnovo in ureditev Glavnega trga oziroma dela Slovenske ceste v Mengšu zaprosila ZVKDS za dovoljenje za prestavitev Marijinega znamenja in za to dejanje tudi dobila KVS pod določenimi pogoji. Občina je tudi odstranila znamenje z nadomestne lokacije ob cerkvi in poskrbela za njegovo obnovo. Občina je obnovo Glavnega trga zaključila ne da bi v prostor skladno s KVP in KVS nanj postavila tudi Marijino znamenje. Zakaj občina projekta obnove Slovenske ceste ni zaključila skladno s prvotnim namenom, torej tudi z umestitvijo Marjinega znamenja na historično lokacijo, ne vemo.
Ostaja pa dejstvo, da je bilo znamenje s strani občine odstranjeno z lokacije ob cerkvi in restavrirano z namenom, da se postavi na izvorno lokacijo oziroma v njeni neposredni bližini,” so med drugim zapisali.
“Člani UGS na Vaše vprašanje v luči zgoraj navedenega odgovarjamo, da strokovni zadržki za postavitev Marijinega znamenja na lokacijo ob cerkvi obstajajo in sicer z vidika meril vrednotenja kulturne dediščine, med katerimi prvo mesto zaseda merilo avtentičnosti in ohranjenosti. Za lokalno skupnost pa sta zagotovo pomembni tudi zgodovinsko-pričevalno in kulturno-civilizacijsko merilo. Lokalna oblast je nekoč znamenje že podrla in ga zavrgla, bo enako ravnala tudi tokrat? Namen prestavitve Marijinega znamenja na historično lokacijo je bil po našem mnenju dober in obžalujemo, da občina ni sledila prvotnemu načrtu, ki si ga je zadala in zanj že pridobila KVS,” so bili jasni.
Zbrali so skoraj 2000 podpisov
To je bil tudi razlog za ustanovite civilne iniciative, ki so se sprva poskušali z novim županom dogovoriti, da bi ta projekt izpeljali, vendar niso bili uspešni. Ko smo posamezni občani, ki smo sedaj združeni v CI uvideli, da je župan v zvezi prestavitve spomenika nazaj na zgodovinsko mesto začel kršiti vse kar je mogoče na osnovi njegove samovolje, smo čutili, da se proti njemu združimo v CI. Pridobili smo tudi veliko podpisov občanov, saj smo mislili, da župan dela za občane in da ga bo število podpisov prepričalo. Občani mu pri njegovi samovolji ne pomenijo veliko !
“To je kulturni spomenik. Saj veste, če je to bilo postavljeno leta 1857, je to toliko in toliko let. In seveda nekako vsi kraji in občine se trudijo, da postavijo nekaj lepega za ogled za turiste, za krajane. Pri nas pa delamo v nasprotno smer,” je pojasnil predstavnik iniciative Per. Kip je bil medtem že restavriran in čaka na postavitev, pred njo pa bo treba obnoviti še steber in kamnite dele spomenika , ki so bili odstranjeni sočasno s kipom.
21. novembra je bila v Mengšu v prostorih župnijskega doma sv. Mihaela tudi javna predstavitev projekta postavitve Marijinega znamenja na historično mesto na Glavnem trgu v centru kraja. Zakaj bi bila postavitev kipa na prvotno lokacijo edina pravilna, je razložil tudi ugledni umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek, ki je med drugim opozoril: “Pravi čudež bi bil, če bi pod vodstvom levice vse delovalo tako, kot bi moralo. To seveda še toliko bolj velja za varovanje kulturnih spomenikov, pri čemer smo se znašli na samem repu Evrope. Ohranjanje narodne tradicije je bilo že od nekdaj trn v očesu vseh levičarjev. Problemi niso od včeraj, temveč nasledek sistematične razgradnje družbenega sistema, ki se vleče že od povojnih let.
Varovanje spomeniške dediščine je namreč eden temeljnih stebrov zdravega narodnega obstoja. Po prvi svetovni vojni smo se z ustanovitvijo države SHS odklopili od zahodne Evrope, s katero smo stoletja delili zgodovinsko usodo in se nepripravljeni avanturistično podali na Balkan, kjer zaradi zgodovinskih danosti veljajo druge, nam dotlej neznane vrednostne norme. Vse v znamenju nedelujoče slovanske vzajemnosti!”
Vključili so se tudi mladi
“Mladi so se začeli prebujat, da je to neko zgodovinska zadeva, ki je bila od 1857 postavljena, ima neko zgodovino, neko težo. Ta Marija je dala skozi prvo in drugo svetovno vojno, vse do leta 1955, ko so jo podrli oziroma odstranili zaradi estetskih razlogov. Tako je pojasnila oblast. Mengšani so temu nasprotovali, nekaj jih je bilo tudi zaprtih, da ne bi delali prevelikih nevšečnosti. Marija je bila nato leta 1967 postavljena pred mengeško cerkev. Prej tega niso pustili postaviti, nato pa so se nekoliko otoplili odnosi med Vatikanom in takratno Jugoslavijo,” je dejal predstavnik iniciative za vrnitev kipa na prvotno mesto Janez Per.
Da je kulturno dediščino treba ohranjati, meni tudi nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti, “saj da ta povezuje naš današnji svet s preteklostjo. To je neka identitetna točka, nekega kraja, ki ga utemeljuje in mu danes daje tisto veljavo”.
Odgovor Občine Mengeš
Občina Mengeš medtem poudarja zakonitost, strokovna mnenja ZVKDS in odsotnost formalnih sklepov, medtem ko obtožbe vidi kot neresnične ali zavajajoče in pravi, da Občinski svet nikoli ni sprejel eksplicitnih sklepov o vrnitvi kipa na Glavni trg. Potrdili so domnevno samo investicijsko dokumentacijo za rekonstrukcijo Slovenske ceste. V odgovoru pojasnjujejo, da postavitev na Glavni trg ni izvedljiva zaradi odločb ZVKDS (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) iz 2021, 2023 in 2025, ki ugotavljajo, da se je prostor spremenil (tranzitni promet, semaforji), zato ni primeren; najprimernejša je lokacija pri cerkvi sv. Mihaela ali tretja lokacija. Župan zanika, da je pred volitvami obljubil vrnitev na Glavni trg in da sredstva v proračunu niso bila namenjena specifično za Glavni trg. Glede peticije za katere je Civilna iniciativa trdila, da jih je pridobila 1500 pravijo, da ti niso bili uradno predloženi občini in da poznajo samo pobudo za zbor občanov s 414 podpisi. Trdijo, da je župnija zahtevala odstranitev kipa z njihove lokacije in da zato iščejo alternativo v skladu z ZVKDS in Nadškofijo.
T.B.