Kakšno je stanje priseljevanja v Slovenijo? Nezakonite migracije postajajo del vsakdanjika na naših mejah. Selitveni prirast je tudi sicer že vrsto let pozitiven, medtem ko se Slovenci izseljujejo, demografija pa je v prostem padu.
Težave, ki so posledice množičnih migracij iz tretjega sveta, smo v preteklosti poznali le posredno iz novic, ki so k nam prihajale iz tujine. Danes se žal to z veliko hitrostjo spreminja, saj postajajo skupine migrantov, ki postopajo po ulicah, v naši prestolnici nekaj običajnega. Kraje, vlomi in druga kazniva dejanja, ki jih povzročajo prišleki, so vse pogostejši. Zgodilo se je tudi že več spolnih napadov, migranti pa naj bi ob vikendih v večernih urah v Ljubljani nadlegovali dekleta. Prav tako poročila o več sto ilegalcih, ki jih na naših mejah tedensko ulovijo policisti, niso nič več novega. Tisti, ki ta čas vihtijo žezlo, so naklonjeni množičnim migracijam in rešujejo pomankanje delovne sile z uvažanjem tujcev.
Posledično se tako tudi v Sloveniji izvaja velika demografska zamenjava. Z odstranjevanjem obmejne ograje je dala vlada migrantom jasno vedeti, da je Slovenija zanje prava odločitev na poti v Evropsko unijo. Danes imamo namesto schengna tako znova kontrolne točke na mejah z Avstrijo in Italijo, državama, ki migrantsko problematiko očitno jemljeta malce bolj resno. Medtem slovenski policisti na naš račun izgubljajo čas in energijo pri preprečevanju migrantske invazije.
Nihajoče število nezakonitih migrantov
Čeprav njihovo število malce niha, se migranti že leta prebijajo v Evropo in Slovenijo. Prejšnje leto je bilo na slovenski meji ujetih 60.587 nezakonitih migrantov, leto poprej pa 32.024. V letu 2022, ko smo dobili zdajšnjo vlado, je bilo v primerjavi z letom 2021 214-odstotno povečanje prestopa meje s strani nezakonitih migrantov. Zanimivo je, da so številke nezakonitih migrantov v letu 2022 začele precej naraščati prav po Golobovem prevzemu oblasti. Če je bilo januarja 2022 zabeleženih 707 nezakonitih prehodov meje, jih je bilo samo v mesecu decembru tistega leta 4.524.
Potrebujemo kakšen boljši dokaz, da je bila odločitev o odstranjevanju ograje, ki jo je vlada napovedala takoj ob prihodu na prestol, jasen signal za migrante? No, letos je policija že v januarju zabeležila 3.430 nedovoljenih vstopov v Slovenijo, medtem ko jih je bilo v tem mesecu leto poprej 2.573. Do maja je to število naraslo na 17.439, medtem ko je bilo leta 2023 v istem obdobju prijetih 15.703 ilegalcev. Nezakonitih prestopov meja je bilo v primerjavi s prejšnjim letom do junija letos 21.243, zatem pa se je to število začelo zniževati. Tako je bilo do konca septembra letos zasačenih 37.212 nezakonitih migrantov, lani ob istem času pa 44.758.
Etnična sestava ilegalcev
Lansko leto so med migranti prevladovali Afganistanci, bilo jih je 30,6 odstotka, in Maročani, ki so predstavljali 15,2 odstotka vseh nezakonitih migrantov. Tako smo v letu 2023 opazili spet vnovično naraščanje teh dveh narodnosti, saj je bilo v letu 2022 Afganistancev 6.004, lani pa kar 17.835. Še večjo razliko je opaziti pri Maročanih, ki jih je bilo samo 300 v letu 2022, prejšnje leto pa kar 8.859. Kako pa stvari stojijo letos, če primerjamo različne etnije, ki prihajajo k nam? Največ je državljanov Sirije, za njimi pa prevladujejo Afganistanci in Turki. Lani je prišlo k nam iz Sirije 1.095 njenih prebivalcev, letos pa kar 13.051. Število Afganistancev se je zmanjšalo, letos jih je do konca septembra nezakonito prestopilo naše meje “samo” 5.719. Število Turkov se je približno podvojilo, lani jih je bilo med ilegalci 1.540, letos pa jih je 3.314. Kar zadeva druge nezakonite migrante, gre za majhne skupine najrazličnejših ras in etnij. Od Bošnjakov in Albancev ter prebivalcev Kosova, ki jih je sicer zelo malo, saj večinoma prihajajo k nam zakonito, do 930 ilegalcev iz Nepala, 1.693 iz Bangladeša, 1.510 iz Pakistana, 1.190 iz Egipta in številnih drugih.
Namere podajanja prošenj za azil
Če smo mislili, da bodo slovenske meje razbremenjene z vstopom sosednje Hrvaške v schengensko območje, smo se žal motili. Najbolj obremenjeni z migranti so namreč tudi letos policisti PU Novo mesto, ki obravnavajo kar 84,5 odstotka vseh ilegalcev, od vseh obravnavanih nezakonitih prehodov pa jih je kar 97,6 odstotka na državni meji s Hrvaško. Da migrante po ujetju ne bi vrnili k našim južnim sosedom, jih velika večina, čeprav njihova ciljna država ni Slovenija, izrazi namero podaje prošnje za azil. Tako jih pripeljejo v azilne domove in do nadaljnjega ostanejo v Sloveniji. V letu 2023 je bilo zabeleženih 58.757 takšnih prošenj, letos do konca septembra pa 35.802. Največ prošenj za azil so podali Sirci, Afganistanci in Turki. Da gre le za zvijačo ilegalcev, ki jim zagotavlja, da jih ne vrnejo na Hrvaško, temveč jih namestijo v azilne domove na naše stroške, govori tudi dejstvo, da je bilo lani dejansko do konca septembra vloženih 5.346 prošenj za azil, medtem ko je bilo ob tem času izraženih kar 43.268 namer za zaprositev azila. V letu 2022 je bilo vloženih 6.787 prošenj, odobrenih pa 203, medtem ko je bilo v letu 2021 vloženih 5.301 prošenj in odobrenih le 17.
Tuji državljani in nezakonito bivanje
Kako pa je z zakonitimi migracijami? Iz javnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije je razvidno, da se je leta 2021 iz tujine k nam priselilo 23.624 ljudi, leta 2022 35.613 ljudi in lani 33.939 ljudi. Od tega se je lani v Slovenijo priselilo 4.031 slovenskih in 29.908 tujih državljanov. Selitveni prirast Slovencev je bil lansko leto negativen, saj se jih je odselilo 5.627. Je bil pa seveda pozitiven selitveni prirast tujcev, saj se jih je k nam v letu 2023 priselilo 13.124 več, kot se jih je iz nje izselilo (22.411). Priseljencev je bilo največ iz Bosne in Hercegovine, in sicer kar 40 odstotkov, za njimi pa se v Slovenijo priseljuje največ ljudi s Kosova. Po zadnjih podatkih za drugo četrtletje tega leta naj bi v Sloveniji živelo 205.998 tujih državljanov. Letos je bilo sicer do konca septembra obravnavanih 1.327 tujcev zaradi nedovoljenega bivanja, lani ob istem času pa 1.664. Med njimi je bilo največ Makedoncev (256), Albancev (250) in Moldavcev (171). Zaradi nezakonitega prebivanja v Sloveniji je bilo obravnavanih tudi 156 državljanov Bosne in Hercegovine, 98 Kosovcev, 45 Turkov, 34 Indijcev, 26 Filipincev, 16 Nepalcev in več drugih.
Andrej Sekulović