Mineva 40 let od smrti Josipa Broza Tita, vendar ne glede na pretek časa, njegova dejanja še vedno odzvanjajo v javnosti in njegovi zločini še niso izbrisani, krivice pa še vedno niso popravljene.
Josip Broz Tito – nekdanji predsednik Socialistične republike Jugoslavije je 4. maja umrl zaradi gangrene v Ljubljani. Njegovo smrt in pogreb želijo mediji še vedno prikazati kot veličasten dogodek, časti vrednega človeka, ki pa je vse prej kot to. Že večkrat smo poudarjali, da je bil Tito diktator nedemokratičnega režima, ki je posameznikom, predvsem političnim nasprotnikom in kritikom, kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. Že med drugo svetovno vojno in takoj po njej se je pokazala maščevalnost komunistov in njihovega brezglavega pobijanja sonarodnjakov.
V njegovem obdobju so nastala posebna taborišča in zapori, kakršne smo lahko v filmih videli v nacistični Nemčiji in boljševistični Sovjetski zvezi. Vse to nekdanjega vodjo Jugoslavije uvršča med množične zločince, naj samo spomnimo, po podatkih Črne knjige komunizma, ki je nastala na podlagi preučevanj Nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje (najpomembnejša znanstvena ustanova v Franciji), je Titov režim odgovoren za smrt okoli pol milijona ljudi, predvsem političnih nasprotnikov, trupla pa so bila samo v Sloveniji najdena na več kot 600 moriščih. Na seznam največjih množičnih morilcev ga je uvrstil tudi britanski Daily Mail.
Tito in njegovo razsipno življenje
Tito je živel razsipno življenje, čeprav je izhajal iz revne družine in zagovarjal egalitarni socializem. Številni avtorji ga opisujejo kot lenuha, ki je rad ležerno preživljal prosti čas na luksuzni ladji Galeb, bil je lastnik številnih nepremičnin in razkošnega voznega parka, užival je v zabavah, potovanjih, alkoholu in cigarah. Po nekaterih podatkih se v sefu švicarske banke skriva kar za dve milijardi nakradenega premoženja. Vse to pa običajnemu državljanu Jugoslavije ni bilo dano.
Na drugi strani je bila prisotna beda prebivalstva. Socializem, ki ga je uvedel jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz Tito, še zdaleč ni pomenil, da so bili vsi državljani Jugoslavije dejansko enakopravni ter so imeli enak dostop do osnovnih dobrin. Dolge vrste za kruh, prazne trgovinske police in dolge vrste vozil pred državno mejo z Italijo in Avstrijo še vedno živijo v spominu starejših generacij Slovencev.
Sara Kovač