V petek bo minilo 85 let od podpisa zloglasnega sporazuma Ribbentrop-Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, kar je bil tudi uvod v 2. svetovno vojno. Obenem sta si totalitarni državi razdelili interesna območja na stari celini. Obletnica pakta v Evropi pomeni tudi obeleženje dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Naj spomnimo, da je pakt ključno vplival tudi na dogajanje na Slovenskem, saj so bili domači komunisti popolnoma podrejeni matici v Moskvi. Tako je tudi pri nas potekala kolaboracija med nacisti in komunisti, dokler Hitler ni napadel Sovjetske zveze. Slovenskim komunistom v osnovi ni šlo za svobodo, ampak za ideologijo in revolucijo, sicer bi se zganili že v času aprilske vojne nekaj mesecev pred Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo.
Zloglasni pakt Ribbentrop-Molotov sta 23. avgusta 1939 podpisala tedanja zunanja ministra Nemčije in Sovjetske zveze, Joachim von Ribbentrop in Vjačeslav Molotov. Poleg medsebojnega nenapadanja je ta določal tudi interesna območja obeh totalitarnih držav na evropskem kontinentu. Dogovor o nenapadanju bi moral veljati deset let. Z njegovim podpisom se je Tretji rajh želel izogniti vojni na dveh frontah, kot poroča STA.
Obenem je pakt načrtoval delitev Poljske na dva dela, kar se je zgolj nekaj dni po podpisu tudi udejanjilo. Nemčija je izvedla napad na Poljsko 1. septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17. septembra. Slednja je na osnovi pakta leta 1940 priključila baltske države in napadla tudi Finsko. Dogovor med državama je veljal zgolj do 22. junija 1941, ko je Tretji rajh v operaciji Barbarossa napadel Sovjetsko zvezo. Slednja je odtlej iskala zaveznike na zahodu.
Ob obletnici pakta Ribbentrop-Molotov v Evropi obeležujemo tudi dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Dan spomina je leta 2009 določil Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je obsodil vse totalitarne režime v Evropi. Od leta 2012 dan spomina obeležujemo tudi v Sloveniji. V petek bo minilo 35 let od tedaj, ko je okoli dva milijona ljudi s človeško verigo izrazilo zahtevo po neodvisnosti od Sovjetske zveze. 23. avgusta 1989 so namreč sklenili roke in napravili 600 kilometrov dolgo verigo od Vilne do Talina.
Spomin na zloglasni pakt je še kako pomemben za Slovenijo, kjer mnogi pogosto pozabljajo, da je kolaboracija med Berlinom in Moskvo pomenila tudi kolaboracijo med domačimi komunisti in nacisti. Ti so spomladi leta 1941 celo skupaj praznovali praznik dela, tj. 1. maj. Dejstvo je, da komunisti ob napadu nacistične Nemčije na Jugoslavijo niso pokazali želje po obrambi domovine. Pri njih je bila namreč ključnega pomena ideologija oziroma želja po revoluciji, ob tem pa tudi iskanje priložnosti zanjo in odločitve, ki jih je sprejemala matica v Moskvi. Njihova prava domovina je bila moskovska kominterna.
Značka iz Trbovelj iz leta 1941. Izdana za skupno proslavo komunistov in nacistov 1. maja 1941. pic.twitter.com/NrX0WminFz
— Alenka Jeraj (@AlenkaJerajSDS) March 20, 2018
Šele napad Adolfa Hitlerja na Sovjetsko zvezo je vplival na preobrat v odnosu do nacistov. Danes smo prisiljeni gledati vsakoletna slavja ob raznih partizanskih komemoracijah, nekdanjemu dnevu OF in podobno. Da, dejstvo je, da sta bili tako jugoslovanska kot sovjetska oblast na strani zmagovalcev v drugi svetovni vojni, vendar to ne spremeni zgodovinskega dejstva, da so bili v času nemškega napada na Kraljevino Jugoslavijo nacisti in komunisti zavezniki. Tudi “slavna” Osvobodilna fronta ni bila to, za kar jo prodajajo danes. Na začetku se je gibanje imenovalo Protiimperialistična fronta (PIF) in ni imelo nobene povezave z borbo proti nemškemu okupatorju.
Konec srčnega prijateljstva, začetek boja za revolucijo
Šlo je za revolucionarno združenje, ki je bilo naperjeno proti jugoslovanski kraljevini in zahodnim imperialistom (Velika Britanija itd.). Na boj z nemškimi nacionalsocialističnimi brati ni pomislil nihče. Sam pakt predstavlja zamolčano zgodovinsko dejstvo. Komunisti, tudi slovenski, so bili Hitlerjevi zavezniki.
Ali ni nenavadno, da se je PIF v Osvobodilno fronto preimenovala šele po operaciji Barbarossa, ko je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo? Prav nič čudnega ni v tej odločitvi, saj se je v tistem trenutku končalo srčno prijateljstvo med nacisti in komunisti. Začel se je boj za revolucijo, ki je v vsej svoji brutalnosti in krvoločnosti vplival na smrt 500.000 žrtev na celotnem ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Domen Mezeg