Vlada se je mesece pretvarjala, da romska problematika sploh ne obstaja, in s pomočjo svojih “uličarjev” (pa tudi stranke Levica) javnost prepričevala, da romske problematike v resnici ni – da gre le za rasno nestrpne domačine, ki jim niso všeč t. i. “cigani”. Komaj takrat, ko so se obupani Dolenjci vendarle uspeli prebiti na naslovnice medijev po seriji brutalnih fizičnih obračunov Romov z domačim prebivalstvom, je vlada o tem sploh začela dajati izjave. Zdaj je dokončno jasno, da rešitve ne želijo – ustanovila je namreč posebno “podskupino”, ki se bo ukvarjala z romsko problematiko. To je jasen znak, da želi vlada problematiko utopiti v birokraciji, namesto da bi jo rešila.
Delovna skupina za obravnavo romske problematike, ki koordinira delo posameznih resorjev na tem področju, je namreč včeraj na nujnem sestanku razpravljala o aktualnih razmerah in je sklenila ustanoviti posebno podskupino, ki se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnosti na območjih, kjer živijo Romi, poroča STA.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Helge Dobrin, ki vodi omenjeno skupino, se je namreč medresorska delovna skupina do zdaj osredotočala predvsem na integracijo Romov, na sestanku pa so ugotovili, da je treba spremeniti način njenega dela. “Delovna skupina se bo tako še vedno ukvarjala z ukrepi na področju integracije Romov, posebna podskupina pa se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnostne problematike,” je dejala.
Svojih pet minut “šlepanja” na že dolgo žgočo temo je začutil tudi predsednik vlade, poklicni dopustnik Robert Golob, ki se je prav tako udeležil sestanka – ustanovitev podskupine naj bi predlagal prav on.
Goloba je pred sestankom skupine sprejel tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki mu je predstavil zadnje podatke o varnostnih razmerah v državi. Neznano je, zakaj predsednik vlade do zdaj o njih še ni bil obveščen, saj gre za eno najbolj žgočih problematik v državi, ki neposredno ogroža življenja ljudi.
Tudi Romi žrtve?!
Na sestanku so po besedah državne sekretarke ugotavljali, da so Romi “v največji meri stigmatizirani ravno zaradi kriminalnega delovanja posameznikov v njihovi skupnosti in tega kot demokratična država ne smemo dovoliti”. Dodatno je delovna skupina danes policijo pozvala, naj pripravi analizo, koliko je dozdajšnja povečana prisotnost policije pomagala pri izboljšanju varnostnih razmer na posameznih območjih in ali se kaže potreba po dodatnih ukrepih.
Se pravi, da državna sekretarka trdi, da so Romi prav tako žrtve in da gre le za nekaj prestopnikov na margini, ki kvarijo njihov ugled. Dolenjci seveda vedo povedati, da temu ni tako in da pri kriminalnih dejavnosti sodelujejo tudi celotni zaselki. Dozdajšnja prisotnost policije pa seveda ni mogla imeti nobenega učinka, saj ni nobenih inštrumentov pravne države, ki bi lahko onesposobili ljudi, ki nimajo kaj za izgubiti – večina prestopnikov je na socialni podpori, ki je država ne sme odvzeti, prav tako nimajo nobenega premoženja, ki bi lahko postalo del izvršbe, tožilstvo pa jih ne pošilja v zapor.
Poklukar in Katičeva bosta debatirala
Po poročanju STA se bosta prihodnji teden o potrebi po dodatnih ukrepih sestala tudi Poklukar in ministrica za pravosodje Andreja Katič, že danes pa bo notranji minister Boštjan Poklukar skupaj z namestnikom generalnega direktorja policije obiskal občini Ribnica in Kočevje, kjer je v zadnjem času prišlo do več zaostrovanj med Romi, večinskim prebivalstvom in organi pregona. Poklukar in Katičeva naj bi po besedah državne sekretarke predvsem pregledala ključne težave pri pregonu kriminalitete in učinkovitem izvrševanju kazenskih sankcij.
Torej bosta minister za notranje zadeve in ministrica za pravosodje več kot leto dni zatem, ko so razmere na Dolenjskem povem ušle izpod kontrole, “pregledala ključne težave”. Ključne težave so znane. Tudi to nakazuje, kako po delovala vladana podskupina.
Podskupina je garant za to, da se ne bo zgodilo ničesar
Spomnimo, da je državni zbor lani zavrnil predlagani zakonski paket, ki ga je predlagalo 11 občin Jugovzhodne Slovenije in Posavja. Iz besed državne sekretarke je hitro zaznati, da je t. i. podskupina votla. Ko so jo novinarji vprašali, če se pripravljajo kakšne zakonodajne spremembe, kot so bile tiste, ki so jih predlagale občine, je rekla, da posamezni resorji pripravljajo spremembe, a “povsem konkretnih predlogov na današnji seji sicer ni bilo, bile so samo na splošno opisane rešitve”.
Kot kaže, se bo spet le razpravljalo, konkretnih rešitev pa ne bo, čeprav so jih občine že ponudile, koalicija pa zavrnila. Besede državne sekretarke že namigujejo na birokratsko praznost brez konkretnih rešitev, kaj šele dejanj – to je sicer osnovni modus operandi te vlade v vseh zadevah.
Oster župan Kočevja
Oster je bil podžupan kočevske občine Gregor Košir, ki je po seji dejal, da se je razprava v velikem delu vrtela okrog vprašanja, kdo je kriv za trenutno stanje – ali so to občine, država ali romska skupnost, kar se mu zdi povsem nekoristno. Opozoril je, da bi bilo treba stvari reševati hitreje, saj je premalo, da se sestanejo enkrat na tri mesece in razpravljajo po dve uri. Zatrdil je, da so župani pripravljeni sodelovati v intenzivnejših pogovorih. Po Koširjevem mnenju je treba sprejeti predvsem ukrepe, ki bodo “prijeli”, kar pa ne morejo storiti brez sodelovanja države. “Tudi danes smo zato apelirali, naj vlada odpre nekatere zakone, ki imajo očitne pomanjkljivosti za vse, ki to izkoriščajo,” je dejal.
Delovna skupina kot pesek v oči
Videti je, da vlado moti dejstvo, da je romska problematika našla svoje mesto v medijih. Tudi zato se o problematiki zdaj na videz razpravlja v visokih krogih. A kdor pozna delovanje Golobove vlade zadnji dve leti, mu postane hitro jasno, da Golobova “podskupina” ni nič drugega kot kupovanje časa do konca mandata (če ga bo dočakal), v upanju na to, da se ne bo zgodilo ničesar in da bodo o problematiki tudi mediji nehali poročati oziroma dobili splošno amnezijo.
Podobno se je zgodilo s pogajanji s Fidesom pa tudi z drugimi sindikati javnega sektorja. Kupuje se čas, medtem pa “resorji nimajo konkretnih rešitev, imajo pa splošen opis problematike”. Večina dolenjskih občin je na državnozborskih volitvah premočno volila za Gibanje Svoboda. V zameno so dobili “podskupino”, ki nima konkretnih rešitev, pozna pa probleme. Če bodo še enkrat volili novi obraz, potem vedo, kaj lahko pričakujejo, vsaj kar se tiče rešitve romske problematike – ničesar.
I. K.