Mini davčna reforma: davek na sladke pijače, uničevanje normirancev in delovnih migrantov

Datum:

Golobova vlada že dolgo “grozi” z drakonsko davčno reformo, ki bi nasitila fiskalne potrebe njene aktivistične, nevladne ulice, javnega sektorja in drugih zmagovalcev kulturne vojne. Za enkrat bodo v sredo potrjevali (in potrdili) mini davčno reformo, pred koncem leta pa se obeta še bolj drastična reforma, ki bo napadla zasebno premoženje ljudi. Kaj je skupni imenovalec širše reforme? Kako iz davkoplačevalcev izmolzti še več in še nekaj farmacevtsko izsiljenih odpustkov. Mini reforma je manj ambiciozna: uničila bo le delavce migrante in normirane espeje, hkrati pa obdavčila sladke pijače.

Vlada trdi, da gre za paket, katerega namen je izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, privlačnosti delovnega okolja in privabljanja tujih naložb. Kaj se v resnici obeta?

Bolj obdavčen alkohol, sladke pijače …
Finance poročajo, da vlada namerava dvigniti DDV iz 9,5 na 22 odstotkov pri pijačah z dodanim sladkorjem in pri energijskih pijačah, ne pa pri stoodstotnih sadnih sokovih in vodi z aromo (če nima sladil ali sladkorja). V primerjavi s Slovenijo so sladke pijače v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem že zdaj občutno cenejše, nato pa bodo še za odtenek bolj. Pri tem je zanimivo tudi vprašanje, ali bodo pijače z umetnimi sladili izvzete iz višje obdavčitve – npr. Coca Cola Zero, Pepsi Max, Fanta Zero in podobne pijače, ki vsebujejo umetno sladilo aspratam. Razlika med pločevinko Coke Zero in običajne kokakole bi tako lahko bila tudi več kot 10-odstotna. Pri tem je pomembno, da tudi pijač z umetnimi sladili zdravniki ne priporočajo, zdaj bodo pa dobile še posebno davčno olajšavo v primerjavi z običajnimi sladkimi pijačami.

Ljubljana. Živila, gazirane pijače, sokovi. Coca cola, Cockta, Sprite, Ora, Fanta, Schweppes. Foto: Tamino Petelinsek/STA

Trošarine na alkohol bi dvignili za sedem odstotkov. Za pivo to na primer pomeni okoli tri cente na pol litra, za vmesno pijačo okoli 12 in za žganje okoli 40 centov. Na vino bo trošarina še vedno nič, ker smo bojda “vinorodna” država. Pili bomo torej manj piva in več vina.

Nagrada za “električno” mobilnost
Elita, ki ima dovolj denarja za električne avtomobile, skuterje, kolesa, bo še naprej deležna davčnih ugodnosti. Ničelna boniteta za električne avtomobile ostaja še za pet let, po tem obdobju pa bo boniteta enaka polovici bonitete, ki velja za ostala vozila. Ničelna boniteta pa bo po novem veljala tudi za (draga) e-kolesa do 2.000 evrov in celo elektro rikše.

Drago električno vozilo si številne evropske družine težko privoščijo. Tesla. (Foto: epa)

Odpustki za tuje delavce
Vlada bo nagrajevala strokovne kadre iz tujine, predvsem na željo tujega konglomerata: Leka oziroma Sandoza. Davčni odpustki bodo veljali za tiste, katerih bruto plača je najmanj dve povprečni plači, torej trenutno okoli 4.700 evrov; za  izračunan davčne obveznosti osebe se bo odštel davek v višini sedmih odstotkov bruto plače.

Še ena davčna razbremenitev za tuje kadre: če ima tuji državljan 90 odstotkov zaslužka pri slovenskem delodajalcu, lahko pri nas uveljavlja vse olajšave – gre za odpustek, pisan na kožo prebivalcem bivših republik SFRJ.

Lekov pakirni center. Vir: STA

Gre torej za odpustke, namenjene specifičnemu razredu privilegiranih, kar bo morda tudi ustavno sporno, čeprav se vladi ni treba preveč bati, saj ima “svoje” ustavno sodišče.

Napad na slovenske migrante
Na drugi strani reforma napada slovenske delovne migrante – zdaj je pri doplačilu dohodnine v Sloveniji priznan 1,8-kratnik neobdavčene slovenske malice, po reformi pa samo toliko, kolikor je priznano slovenskemu delavcu. Gre za hud udarec za slovenske delovne migrante v Avstriji, saj so na tak način vsaj malce zmanjšali davčno breme, ki ga plačujejo Sloveniji.

Po novem se bo lahko davčne izgube koristilo le na pet let, medtem ko do zdaj ni bilo omejitev, kar je naredilo poslovanje podjetij bolj fleksibilno.

Uničenje normirancev
Vlada bo napadla enega najproduktivnejših sektorjev v državi – normirane espeje. Meja za priznavanje normiranih dohodkov se niža s 100 na 60 tisoč evrov oziroma – za popoldanske normirane espeje – s 50 tisoč na 30 tisoč evrov. Na normiranih espejih deluje veliko novinarjev, prevajalcev, tolmačev, analitikov … Gre za obliko dela, pri kateri ni veliko stroškov in prometa, večina prometa pa predstavlja tudi dobiček. Normirana oblika espeja je v Sloveniji razširjena, saj smo država z ogromnim številom digitalnih nomadov, ki se bodo zdaj davčno preselili kam drugam.

Zakon bo gotovo sprejet
Zakonu se seveda zaradi glasovalnega stroja koalicije obeta podpora, tako kot vsakemu do zdaj. Vladni buldožer dela naprej. Še dve leti ima časa, da povsem uniči gospodarstvo in doseže cilj, ki si ga je zadala Levica kot ideološko glavna stranka koalicije – dolgotrajno odrast.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Migracije nemške davkoplačevalce stanejo več deset milijard evrov

Novi podatki nemškega zveznega finančnega ministrstva kažejo, da bodo...

Čestitke Janezu Janši dežujejo od vsepovsod

Po izvolitvi Janeza Janše za novega predsednika vlade je...