Notranji minister Aleš Hojs je na današnji interpelaciji zavrnil vse očitke in je obrazložil, zakaj se je v neki dani situaciji odločil tako, kot se je. Vsi odloki, ki jih je sprejela vlada, so bili po njegovem mnenju sprejeti za varovanje življenj ljudi, medtem pa je vlada spoštovala odločitve ustavnega sodišča in vsak teden redno pregleda, ali je smiselno, da odloki še vedno veljajo. “Če bi se moral še enkrat odločati, bi se ravno tako odločil, da sprejmem odlok,” je še dejal Hojs.
Notranji minister Aleš Hojs ocenjuje, da so očitki, namenjeni na interpelaciji, bistveno preširoki. “Torej 110. člen ustave skupaj 114. členom ustave jasno opredeljuje, kakšne so odgovornosti ministra in kakšne so odgovornosti vlade,” je dejal. Očitki, ki so mu jih namenili po njegovem mnenju daleč presegajo njegove pristojnosti. “Nekateri očitki bi lahko bili predmet ustavne obtožbe.”
Kot pojasnjuje, je vladanje z odloki pričela prejšnja Šarčeva vlada, saj sta bila marca lani prva dva odloka, ki jih je podpisal zgolj minister za zdravje. “S tem se je pričelo vladanje z odloki, pri čemer je naša vlada odločila drugače in, da bo ukrepanje v času epidemije postavila na višji nivo in so se odloki sprejemali na nivoju vlade,” je obrazložil. Če je to zakonito ali ni zakonito, je povedalo ustavno sodišče, v nekaterih primerih je povedalo, da je potrebno nekatere stvari urejati z zakonom.
Hojsu ni žal za noben odlok, ki ga je predlagal, pri tem pa je še pokazal zemljevid Evrope, kjer je vidno, da so praktično v vseh državah jedrne Evrope vladali z odloki oziroma s kombinacijo zakonov in odlokov. “Vsi pa so v prvi stremeli k temu, da omejijo število žrtev zaradi covida-19,” je pojasnil. Prepričan je tudi, da je vlada s pomočjo odlokov zmanjšala število žrtev za stotine. “Če bi se moral še enkrat odločati, bi se ravno tako odločil, da sprejmem odlok.”
Zmedenost ljudi glede odlokov na račun ustavnega sodišča
Opozicija je po njegovih besedah vse to rušila, tudi na račun žrtev. “Na žalost so morali nekateri zaradi njihove pozicije tudi umreti,” je dodal. Po njegovem mnenju ljudje niso bili zmedeni zaradi odlokov, kaj velja, temveč je po njegovem mnenju za to krivo ustavno sodišče. “Zapovedalo nam je, da je treba vsak teden pregledati ali odlok še velja in vsak teden spisati novega. Torej tega v nobeni evropski praksi ni bilo,” je bil jasen.
Posledično kategorično zavrača očitek, da naj bi bil skupaj z Vlado RS in predsednikom vlade v vrhu “načrtnega ustvarjanja izrednih razmer”, zato ker je Vlada RS pod mojo pristojnostjo prvič v zgodovini Slovenije aktivirala policijsko pooblastilo iz 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije. “Jasno je v tem primeru treba povedati, da sem v tem primeru deloval v skladu z zakonom in Ustavo RS, ki v tretjem odstavku 42. člena določa, da so zakonske omejitve pravice do zbiranja dopustne, če se to (med drugim) zahteva zaradi javne varnosti,” je dejal.
Na tem javnem shodu je prišlo tudi do hujših in množičnih kršitev javnega reda, neupoštevanja ukazov uradnih oseb, preprečitev uradnih dejanj, prerivanj, pretepov in vsesplošnega nereda. Zato je bila policija takrat primorana javni shod razpustiti. “Posledično zaključujem, da sem deloval izključno po zakonskih določilih, skladno z določili Ustave RS, pri čemer je razumljivo, da je bilo na podlagi analize preteklih, zgoraj opisanih dogodkov, treba za zavarovanje najpomembnejšega dogodka v času našega predsedovanja uporabiti vsa zakonska določila,” je pojasnil.
Vlada je odločitve ustavnega sodišča spoštovala in odloke preverjala tako, kot so zapovedali. Vsebinsko gledano je Hojs urejal odloke, ki so določali omejitev gibanja po državi in urejal vstope in izstope iz države. “Odlok, ki nam je najbolj pomagal omejiti okužbe, omejitev na občine je ustavno sodišče ugotovilo, da ni bilo nič narobe s tem odlokom,” je obrazložil. Ukrep pa se mu zdi tudi smiseln, saj takrat še nismo imeli cepiv, da bi se lahko na drugi način zaščitili.
Uličnega nasilja ni izzvala oblast
Kategorično zavrača tudi očitek predlagateljev, da naj bi ulično nasilje izzvala oblast in ga izvršila s pomočjo policijskih sil. Policija je profesionalno in skladno z varnostno oceno in utečeno taktiko dela pripravila varnostni načrt za zagotavljanje varnosti na neprijavljenem javnem shodu, ki je potekal 5. oktobra 2021. “Policija je podala varnostno oceno, da gre za dogodek visokega tveganja. Temu je prilagodila ukrepe za zagotavljanje javnega reda, varnosti ljudi in njihovega premoženja ter varnosti objektov, ki jih varuje policija,” je pojasnil.
Sklepno še najostreje zavrača očitek, da vodstvo policije ni dajalo strokovnih ukazov, temveč politične usmeritve in da naj bi bile človekove pravice začasno suspendirane s sklepom Vlade RS, s čimer naj bi bila podeljena “bianco menica” za ukrepanje policije. Zato poudarja, da je ustavno varovani pravici, kot sta npr. pravica do svobode gibanja (32. člen Ustave RS) ter pravica do zbiranja in združevanja, dopustno omejiti z zakonom, če je to potrebno, da bi se zavaroval javni red oziroma javna varnost.
Očitek predlagateljev, da si policija na nenavaden način razlaga 9. člen ZNPPol, saj naj bi se odredba nanašala praktično na vsakogar in je zato splošni pravni akt oziroma predpis, kar naj bi pomenilo, da se mora, da bi obveljala, objaviti v Uradnem listu, in da bi moral zato minister bedeti nad pravilno izvedbo aktivacije tega člena ne drži. “Enako kot pri prvem očitku tudi pri tretjem očitku vnovič kategorično zavračam protiustavno omejevanje človekovih pravic v zvezi z aktivacijo 9. člena ZNPPol,” je dejal.
Pravni vidik aktivacije 9. člena ZNPPol določa, da lahko Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda, naloži policiji, da z odredbo: omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, določenih krajih ali na javnih mestih oziroma in prepove nastanitev v določenem kraju ali zapustitev določenega kraja. “Ukrep sme trajati največ sedem dni in se preneha izvajati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen, zagotovljeno pa je tudi pravno varstvo zoper odredbo policije,” je še dodal.
Glede na odzive na družbenih omrežjih in aktivno pozivanje k javnim shodom je policija ocenila, da se bo število udeležencev na javnih shodih povečevalo oziroma da se bodo aktivnosti udeležencev nadaljevale in stopnjevale. Policija je tudi ocenila, da iz vsebine posameznih komentarjev in množične udeležbe na prejšnjih nasilnih javnih shodih izhaja, da obstaja visoka verjetnost, da se bodo javni shodi razširili na lokacije, kjer se bo zadrževala Vlada RS. Na podlagi navedenega je policija ocenila, da so bili izpolnjeni pogoji za izrek omejitve ali prepovedi gibanja na določenih območjih, določenih krajih ali na javnih mestih, zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda, zaradi izvedbe neprijavljenih javnih shodov 5. in 6. oktobra 2021.
“Očitek oziroma razlog za interpelacijo, da je prisotnost policije vedno bolj opazna, da je kroženje policijskih vozil in helikopterjev postal vsakdanji pojav in da se (varovalne) ograje postavljajo za vsak najmanjši shod, je neutemeljen,” še pravi Hojs. Gre namreč za izvajanje nalog policije, ki so določene v 4. členu ZNPPol, kot so varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrževanje javnega reda, nadzor in urejanje prometa, varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, naloge ob naravnih in drugih nesrečah itn. “Izvajanje nalog policije ne more biti razlog za interpelacijo ministra za notranje zadeve.”
“Poslankam in poslancem državnega zbora odgovarjam, da nimam moči, da bi kakorkoli vplival na odločitve ustavnih sodnikov. Kot minister za notranje zadeve sem odločitve ustavnega sodišča dolžan spoštovati, čeprav se z njimi nisem vedno strinjal,” je še povedal. Odločitve ustavnega sodišča pa so za državne organe, kot je MNZ, zavezujoče.
Nadzor nad NPU zaradi izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti njihovega dela
Hojs tudi zavrača očitek glede nadzora nad delom NPU, poskusom pridobitve podatkov o posameznih predkazenskih postopkih itn. “Glede revizije več načrtno izbranih kriminalističnih preiskav (povezanih s stranko SDS) odgovarjam, da sem pri izdaji Usmeritev in obveznih navodil, št. 9/2020, z dne 29. 7. 2020 upošteval zakonska določila iz 23. in 24. člena ZDU-1 ter 3., 4., in 13. člena ZODPol. Predmetne usmeritve sem izdal z namenom izboljšati učinkovitost in uspešnost dela NPU. Očitek, da gre za primere, ki naj bi bili povezani s stranko SDS, so pavšalni in zato neutemeljeni,” je še dodal.
“Očitki predlagateljev o ponižujočem, ignorantskem in nestrokovnem odnosu do splošne javnosti, protestnikov, zaposlenih v policiji, predstavnikov sindikatov, neodvisnih državnih organov itd., so neutemeljeni,” je še nadaljeval. Po njegovih besedah gre v tem primeru za politični govor; iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: ESČP) izhaja, da morajo države dopuščati politično razpravo in kritiko delovanja svojih organov.
Hojs tudi zavrača očitek glede prakse, da se odredi nadzor nad delom policije v primerih, ko policija deluje na podlagi strokovnih usmeritev in veljavne zakonodaje in mimo političnih navodil, oziroma glede ukrepanja policije na shodu na Prešernovem trgu v Ljubljani, ko naj bi policija iz povsem mirnega protesta še pravočasno odstranila provokatorje, ki so želeli doseči izbruh nasilja in spopade s policijo. “Splošno znano je, da je nadzor odredil generalni direktor policije, in sicer zaradi v javnosti izraženih dvomov in vprašanja, ali je policija med varovanjem neprijavljenega javnega shoda na Prešernovem trgu v Ljubljani res delovala nepristransko in ali je omogočala udejanjanje človekove pravice in temeljne svoboščine vsem udeležencem shoda enako,” je pojasnil.
Direktor NPU je podrejen direktorju Uprave kriminalistične policije
Hojs pravi, da ne držijo tudi očitki o podreditvi NPU. NPU je ves čas svojega delovanja notranja organizacijska enota Uprave kriminalistične policije, z določeno stopnjo samostojnosti pri preiskovanju kaznivih dejanj. “To pomeni, da njegova samostojnost ni absolutna, temveč sta enota in direktor urada podrejena direktorju Uprave kriminalistične policije, tako kot tudi druge notranje organizacijske enote Uprave kriminalistične policije,” je obrazložil.
Glede očitkov o povečanju pooblastil policije na podlagi predlogov zakonodajnih sprememb uvodoma poudarja, da je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZNPPol v fazi strokovnega in medresorskega usklajevanja, katerega namen je doseči čim večjo stopnjo konsenza glede predlaganih strokovnih rešitev, zato so zaključki o domnevni protiustavnosti predlaganih rešitev vsaj preuranjeni.
Glede njegovega odnosa na kritične poglede Informacijskega pooblaščenca je pojasnil, da je podroben odgovor glede javne objave plač policistov oziroma uslužbence MNZ že dal. “Prav tako sem glede presoje Ustavnega sodišča odlokov Vlade RS podal podroben odgovor že k 1. točki interpelacije, zato se v tem delu ne bom ponavljal. Oba očitka zavračam,” je obrazložil. Odločno zavrača tudi očitek glede “politično odrejenega inšpekcijskega brskanja po računalnikih zaposlenih na NPU”. “Omenjeni izredni nadzor nad varovanjem in obravnavanjem tajnih podatkov v NPU je odredil takratni v. d. glavnega inšpektorja,” je pojasnil.
Če policisti identitete oseb pri tem ne morejo ugotoviti, opravijo prepoznavo kršiteljev
Med drugim zavrača tudi očitek o zahtevah po iskanju protestnikov na podlagi vsesplošne uporabe obrazne prepoznave in na socialnih omrežjih. Gre namreč za običajno policijsko delo. Policisti ugotavljajo identiteto oseb (tudi udeležencev javnega shoda, kršiteljev, osumljencev …) na podlagi 40. člena ZNPPol, najpogosteje na podlagi četrte alineje prvega odstavka 40. člena. “Če policisti identitete oseb pri tem ne morejo ugotoviti , opravijo prepoznavo kršiteljev, predvsem na podlagi lastne prepoznave, lahko pa tudi na podlagi preverjanja podatkov o domnevnem kršitelju v evidencah policije, upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, s fotografiranjem osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb in podobno.”
Odločno zavrača tudi navedbe, da naj bi sam osebno, politični vrh in vodstvo Policije nezakonito vpogledovali v kartoteke političnih nasprotnikov. “Policija je v letu 2020 na podlagi 31. člena ZODPol in Pravilnika o notranji varnosti v policiji začela notranjevarnostni postopek, v katerem je preverjala domnevno neupravičeno obdelavo osebnih podatkov 45 predstavnikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin ter državljana, ki je v sorodu s predsednico parlamentarne stranke,” je pojasnil.
Hojs zavrača tudi očitek, da naj bi jaz osebno in vladajoča koalicija zaradi nezadovoljstva z delom Informacijskega pooblaščenca zavrnila letno poročilo in zahtevala novo poročilo, ki bo sledilo stališčem vladajoče koalicije in mojim idejam. “Poročilo in zahtevala novo poročilo, ki bo sledilo stališčem vladajoče koalicije in mojim idejam. Uvodoma sem že pojasnil, da je interpelacija v delu, ki se nanaša na delo Vlade RS, preširoka in zato izven obsega mojih pristojnosti. Podobno je tudi pri tem očitku,” je še dodal.
Premestitve v policiji so bile izvedene na podlagi delovnih potreb
Zavrača očitek, da so bili politično zvesti kadri nastavljeni na praktično vsa vodilna mesta znotraj policije, da je kadrovsko čistko izpeljal nezakonito, da skupaj z vodstvom policije ignorira odločitev sodišča o nezakoniti razrešitvi direktorja NPU in da je bil omenjeni direktor nezakonito premeščen. “Premestitve v policiji v zadnjih dveh letih, torej tudi pred nastopom mojega mandata, so bile izvedene zaradi delovnih potreb bodisi brez soglasja bodisi s soglasjem oziroma na lastno željo, začasne premestitve pa praviloma zaradi nemotenega opravljanja nalog policije,” je odgovoril.
Ob koncu je še želel poudariti, da je vedno ravnal v skladu s prisego, ki jo je dal kot minister za notranje zadeve ob svoji izvolitvi v državnem zboru. “Vse očitke iz interpelacije sem argumentirano zavrnil, zato poslankam in poslancem državnega zbora predlagam, da v primeru glasovanja o nezaupnici ministru za notranje zadeve te ne izglasujejo oziroma da interpelacijo zavrnejo,” je še sklenil na koncu Hojs.
Sara Rančigaj