Zunanji minister Anže Logar je danes poudaril, da so Kitajski povračilni ukrepi na sankcije EU zaradi kršenja človekovih pravic Ujgurom, skregani s temeljnimi vrednotami EU. Glede možnosti poziva veleposlaniku Kitajske na pogovor pa je pojasnil, da še zbirajo informacije, na podlagi katerih se bodo odločili o nadaljnjem ukrepanju, nekatere članice so namreč zaradi kitajskih povračilnih ukrepov, poklicale na pogovor veleposlanika Kitajske, poroča STA.
Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar se je sicer včeraj v Bruslju udeležil zasedanja zunanjih ministrov Nata, ki poteka tudi danes. Zunanji ministri bodo naslovili zlasti aktualni proces refleksije oz. Nato 2030 ter razpravljali o razmerah v Afganistanu. Srečanje je namenjeno tudi pripravam na prihodnji vrh voditeljev Nata, ki bo predvidoma potekal v letošnjem letu. Srečanje zunanjih ministrov bo prav tako priložnost za osebno predstavitev prioritet pri naslavljanju skupnih izzivov, s strani nove ameriške administracije. Minister Logar se bo ob robu zasedanja srečal z zunanjim ministrom Severne Makedonije Bujarom Osmanijem.
Logar je v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju, po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov članic zveze Nato, poudaril, da odločitev Kitajske ne prispeva k oblikovanju partnerskega odnosa med EU in Kitajsko v ključnem času, ko je na mizi pomemben dogovor o krepitvi naložbenega sodelovanja. Zaostrovanje odnosov med EU in Kitajsko namreč ogroža investicijski sporazum, o katerem sta strani lani decembra, po sedmih letih pogajanj, dosegli načelni dogovor. Kitajski povračilni ukrepi, na primer uvrstitev evropskih poslancev in politično-varnostnega odbora EU na črni seznam, so skregani s temeljnimi vrednotami, na katerih temelji EU, je še izpostavil Logar.
Kitajska je uvedla sankcije proti desetim evropskim politikom in raziskovalcem ter štirim pravnim osebam oziroma organom EU, kot odziv na sankcije EU proti štirim kitajskim uradnikom in javnem varnostnem uradu, zaradi ravnanja z muslimansko manjšino Ujguri v avtonomni pokrajini Xinjiang. Več evropskih držav pa je nato na pogovore poklicalo veleposlanike Kitajske in kritiziralo ravnanje Pekinga. Kitajsko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo vodjo delegacije EU v Pekingu Nicolasa Chapiusa ter unijo pozvalo, naj konča spor, da ne bi dodatno škodovali kitajsko-evropskim odnosom. To so sicer prve sankcije EU proti Kitajski zaradi človekovih pravic po pokolu na Trgu nebeškega miru leta 1989. Hkrati z EU so sankcije v ponedeljek uvedle tudi ZDA, Velika Britanija in Kanada.
Kitajske oblasti so v preteklih letih v prevzgojna taborišča v Xinjiangu zaprle več kot milijon Ujgurov in pripadnikov drugih manjšin, s čimer jih želijo prisilno asimilirati. Kitajske oblasti trdijo, da gre za centre za poklicno izobraževanje, v katerih naj bi izkoreninili ekstremizem in terorizem. V Xinjiangu je oblast trdno v rokah partije, udejanja jo Chen Quanguo. Od avgusta 2016, ko je prevzel oblast v regiji, so tam v mrežo centrov za pridržanje zaprli več kot milijon Ujgurov in pripadnikov drugih manjšin. Partija sicer trdi, da gre za nekakšne izobraževalne ustanove. Mreža taborišč v avtonomni pokrajini Xinjiang na severozahodu Kitajske je še veliko večja, kot se je sprva ocenjevalo. Raziskava Avstralskega inštituta za strateško politiko, je lani ugotovila, da je takih taborišč več kot 380, v njih naj bi Peking zaprl več kot milijon pripadnikov muslimanske manjšine Ujgurov in drugih manjšin, je takrat poročala francoska tiskovna agencija AFP. Organizacije za človekove pravice že dlje časa opozarjajo, da kitajske oblasti, pripadnike Ujgurov in drugih manjšin v Xinjiangu množično nadzirajo in zapirajo v posebna prevzgojna taborišča, kjer naj bi jih odvrnili od njihove vere in prepričali v komunizem. Prihaja tudi do drugih sistematičnih zlorab, kot sta sterilizacija in prisilna kontracepcija žensk, lahko preberemo na iusinfo.si.
Sara Bertoncelj