Minister Vizjak: Namen objavljanja lepljenk POP TV po segmentih je konstantna diskreditacija

V nadaljevanju predstavili širši kontekst in preprečevanje tajkunskega prevzema
Zgodba prevzema Term Čatež s strani družb pod okriljem Bojana Petana sega v prvo polovico leta 2006, ko je takratna Investicijska družba Maksima ID v lastništvu takrat državne NLB prodala 9,88-odstotni delež v Termah Čatež tajkunski Faktor banki v zasebni lasti. Do te prodaje je imela država (KAD SOD, NLB oziroma Maksima ID, Triglav, …) večinski delež (cca 35 % lastništva) v Termah Čatež glede na lastnike, ki jih je obvladoval Bojan Petan (cca 30 % lastništva). Prodaja deleža Maksime ID takrat državne NLB v Termah Čatež je bila ključna in je lastnikom Term Čatež pod okriljem Bojana Petana omogočila, da so prišli do kontrolnega deleža v Termah Čatež in začeli privatizacijo Term Čatež. Ta poteza vodilnih v NLB je bila škodljiva za državno premoženje in je omogočila prevzem Term Čatež s strani Bojana Petana in znatno oškodovala državno premoženje.

Ključni,  skoraj 10-odstotni delež Term Čatež je nato v letih 2007 in 2008 iz Faktor banke zamenjal kar nekaj »slamnatih« lastnikov, in sicer: Erste bank AG  (fiduciarni račun – najverjetneje je stala zadaj Pivovarna Laško in Boško Šrot), RENT-A, d.d., Towra S. A. (Bogdan Pušnik), v letu 2009 pa je delež pristal pri DZS, d.d., ki jo obvladuje Bojan Petan. Iz opisanega je povsem jasno, da je v lastniški delež Maksime ID takrat državne NLB pristal v rokah družb Bojana Petana po povsem netransparentnem postopku ob asistenci pomočnikov slovenske tranzicije iz NLB (Marjan Karmar, Matej Narat, Boško Šrot, Bogdan Pušnik, …). Ali je kdo za to dejanje odgovarjal?

V prvi polovici leta 2008 se je nadaljeval prevzem Term Čatež in finančno izčrpavanje družbe. Na podlagi sklepa skupščine Term Čatež z dne 29. 1. 2008 se je zgodil umik delnic Term Čatež v lasti Marine Portorož, d.d. (9,76 %) in Turističnega podjetja Portorož, d.d. (7,11 %). Cena je znašala 309,47 EUR za delnico Term Čatež, kar pomeni, da je vrednost celotnega paketa znašala 31,2 mio EUR. Kupnina je bila izplačana v breme rezerv, kapitalskih in drugih rezerv iz dobička. Podatki o neto dolgu Term Čatež razkrivajo, da se je ta v obdobju od 2007 do 2009 povečal s 35,7 mio EUR na 64,8 mio EUR (približno 30 mio EUR), kar pomeni, da so Terme Čatež financirale umik delnic odvisnih družb z znatnim zadolževanjem.

Za podjetje Terme Čatež in njene lastnike (tudi država) je bil umik 100.894 delnic za 31,2 mio EUR zgrešen in poslovno izredno slaba odločitev, ki je odločilno oškodovala družbo, povzročila škodo državi (razvrednoteno premoženje, neizplačilo dividend, …). Poslovno povsem zgrešena poteza Bojana Petana in njegovih pomočnikov je bila storjena z enim samim ciljem, to je prevzem Term Čatež pod okrilje družb, ki jih obvladuje Bojan Petan, pa naj stane, kolikor hoče, in pod znanim Machiavellijevim geslom »cilj posvečuje sredstva«. Obe omenjeni odvisni družbi Term Čatež, ki sta prodali svoja deleža Termam Čatež, sta pridobili deleža v letu 2002 po znatno nižji vrednosti 94 EUR za delnico, kar pomeni, da sta s prodajo ustvarili kapitalski dobiček in sta posledično morali plačati davek državi. Opisani umik delnic odvisnih družb je Terme Čatež finančno močno in usodno izčrpal in je bil po mojih takratnih izjavah »kriminalno« in »glupo« dejanje. Krivdo za finančno izčrpavanje Term Čatež očita Bojanu Petanu in še nekaterim udeleženim posameznikom tudi državno tožilstvo, kjer poteka sojenje na Okrožnem sodišču v Kopru. V tej zadevi je skupaj obtoženih šest fizičnih in dve pravni osebi. Petanu, ki je v okviru skupine DZS predsednik uprave krovne družbe DZS, predsednik uprave časopisne hiše Dnevnik in generalni direktor Term Čatež, očitajo dve kaznivi dejanji – zlorabe položaja pri upravljanju gospodarske družbe pred prevzemom Term Čatež ter zlorabe položaja znotraj nadzornega sveta Term Čatež in v Marini Portorož.

Po umiku delnic je morala DZS, d.d. zaradi preseganja prevzemnega praga 25 % skladno s takratno prevzemno zakonodajo objaviti prevzem. Prevzem sta oktobra 2008 skupaj objavili DZS, d.d. in Delo prodaja, ki pred prevzemom ni imela delnic Term Čatež. Za prevzem nista ponujali denarja, kot je običajno in po ceni, ki je najmanj enaka najvišji ceni, doseženi v zadnjih 12 mesecih, torej približno 340 EUR za delnico, temveč je bila zaradi pomanjkanja denarja prevzemnikov objavljena neobičajna prevzemna ponudba. Prevzemna ponudba je bila v obliki zamenjave delnic Term Čatež za obveznice Delo prodaje, d.d., z nekonkurenčno obrestno mero EURIBOR + 0,6 % in dospelostjo 5 let. Obveznica Delo prodaje, d.d. z oznako DPR1 je imela nominalno vrednost 10 EUR. Za eno delnico Term Čatež so v prevzemni ponudbi ponujali 30 obveznic DPR1. Izdanih je bilo za 44,6 mio EUR obveznic. Družba Delo prodaja, d.d. je slabo poslovala, v letu 2007 je imela pri 44,5 mio EUR prometa dobiček iz poslovanja (EBIT) le 0,8 mio EUR (leto prej pa pri 46,5 mio EUR prometa dobiček iz poslovanja 1,5 mio EUR), kar pomeni, da bi s takšnim poslovanjem in dobičkom izplačevali glavnico 30 let in več. O tem je takrat pisal tudi častnik Finance. Zamenjava delnic do takrat uspešnega podjetja Terme Čatež za obveznice slabega podjetja Delo prodaje, d.d. posledično ni bila zanimiva delničarjem Term Čatež, pri čemer se tudi KAD logično ni odločil sprejeti takšne škodljive prevzemne ponudbe. Prevzemno ponudbo so sprejeli le DZS, d.d in njegovi »sateliti«. Obveznice Delo prodaje, d.d. doslej niso bile izplačane, izplačilo je bilo trikrat preloženo, medtem pa je družba Delo prodaja, d.d. leta 2020 pristala v prisilni poravnavi. To pomeni, da so vsi, ki so sprejeli ponudbo za prevzem, izgubili vse oziroma prodali za drobiž svoje delnice Term Čatež. Takšna prevzemna ponudba, ki jo je mimogrede potrdila ATVP, je bila unikum v slovenski prevzemni praksi, da je prevzemnik za prevzem družbe namesto denarja ponudil ničvredne papirje oziroma delnice slabo stoječega podjetja, ki so bili za delničarje povsem nezanimivi. S tem je zadostil zakonodaji po objavi prevzemne ponudbe, ni pa imel denarja za prevzem in ni bil pripravljen plačati ostalim delničarjem pošteno (v denarju) za delnice družbe, ki jo je prevzema.

V letih od 2008 do 2013 so se Terme Čatež močno zadolžile zaradi financiranja konsolidacije lastništva skupine DZS, d.d., medtem ko je denarni tok (EBITDA) Term Čatež vztrajno padal, kar prikazuje spodnja tabela. Podjetje je namesto za razvoj osnovne dejavnosti  denar porabilo za financiranje konsolidacije lastništva DZS, d.d. v Termah Čatež.

Danes so Terme Čatež izčrpano podjetje z uradno tržno kapitalizacijo 14,4 mio EUR (vir. Bloomberg), verjetno pa je ta še bistveno nižja. Cena delnice znaša 28 EUR in ima 38 mio EUR dolga. Prihodki so leta 2020 znašali 19 mio EUR in EBITDA 5 mio EUR.  Zadnja leta poslujejo Terme Čatež z minimalnim dobičkom oziroma izgubo in posledično ne plačujejo davka od dobička. Za investicije letno namenjajo 4 mio EUR, kar ne dosega razvojnega potenciala podjetja.

Primerjavo med izhodiščnim letom 2007 in 2020 in 2019, kjer še ni učinka epidemije covida-19 prikazuje spodnja tabela (vir: Bloomberg). V obdobju 2003–2007 so Terme Čatež imele prihodke med 40 in 45 mio EUR, denarni tok (EBITDA) je znašal okoli 13 do 14 mio EUR in čisti dobiček se je gibal od 4 do 8 mio EUR. Naložbe so znašale med 10 in 28 mio EUR.

*Neto finančni dolg je podal iz 78 mio EUR v letu 2011 zaradi prodaje premoženja, kar pomeni, da je v leti 2019 in 2020 neto finančni dolg glede na premoženje precej višji.

Najbolj nazoren podatek poslabšanja razmer v poslovanju Term Čatež prikazuje razmerje »neto finančni dolg/EBITDA«, ki se je iz 2,8-krat povečal v letu 2019 na 6x-krat in nato še v letu 2020 na 9,6-krat. V teoriji velja standard, če vrednost tega kazalnika preseže 4 ali 5, obstaja velika verjetnost da bo družba v prihodnje s težavo poravnavala svoje finančne obveznosti ter hkrati ne bo zmožna pridobivati novih finančnih virov, nujnih za rast in razvoj podjetja.

Na podlagi zgornje primerjave lahko zaključimo, da so Terme Čatež v znatno slabši kondiciji kot pred prevzemom, ki ga je finančno precej izčrpal. Terme Čatež praktično ne plačujejo davka od dobička.

Država pa je reševala tudi ključnega lastnika Term Čatež, to je DZS, d.d. Državne banke oziroma upniki so na DUTB (Družba za upravljanje terjatev bank oz. t. i. »Slaba banka«) prenesli 137 mio EUR dolga skupine DZS s 100-odstotnim diskontom. Kasneje v letu 2017 je bil ta dolg prodan zasebnim investitorjem v skladu York z 48 % nominale dolga oz. za 67 mio EUR. Poleg upnikov oz. državnih bank, ki so bili za 70 mio EUR oškodovani tudi delničarji DZS, d.d., saj je konec leta 2017 tržna kapitalizacija znašala 67 mio EUR, oktobra 2021 pa le še 13,9 mio EUR. V resnici je DZS, d.d. vreden veliko manj, saj glede na aktualne bilance poteka finančno prestrukturiranje podjetja.